Uvod v aflatoksin in frekvenčno zdravljenje
Aflatoksini so strupene snovi, ki jih proizvajajo nekatere vrste plesni, zlasti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus.
Ti mikotoksini so po vsem svetu znani kot pomembni onesnaževalci živil in živalske krme.
Odkriti so bili v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jih prvič odkrili v arašidih, kar je povzročilo množičen izbruh zastrupitev živali.
Opredelitev in lastnosti
Aflatoksini spadajo v skupino kemikalij, znanih kot mikotoksini.
Te spojine niso le toplotno odporne, temveč tudi kemično stabilne, zato jih je težko izločiti iz kontaminirane hrane.
Obstajajo različne vrste aflatoksinov, najpomembnejši so aflatoksini B1, B2, G1 in G2.
Med njimi je aflatoksin B1 najpogostejši in tudi najbolj strupen.
Okužba in širjenje
Do okužbe z aflatoksini pride predvsem z uživanjem okuženih živil.
Najpogosteje okužena živila so oreščki, koruza, riž in začimbe.
Vendar so lahko z uživanjem okužene krme prizadeti tudi živalski proizvodi, kot sta mleko in meso.
Širjenje aflatoksinov spodbujajo topli in vlažni pogoji, kakršni so v tropskih in subtropskih regijah.
Pomen za zdravje
Aflatoksini so zelo nevarni za ljudi.
Njihovo zaužitje lahko povzroči akutne in kronične zdravstvene težave.
Akutna zastrupitev, znana tudi kot aflatoksikoza , lahko povzroči poškodbe jeter in v najslabšem primeru smrt.
Kronična izpostavljenost je povezana s povečanim tveganjem za raka na jetrih in druge resne bolezni .
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je aflatoksin B1 razvrstila kot rakotvoren za ljudi.
V naslednjih razdelkih se bomo poglobili v vire in pojavljanje aflatoksinov, z njimi povezana zdravstvena tveganja ter metode za odkrivanje in urejanje teh nevarnih snovi.
Viri in pojavljanje aflatoksina
Aflatoksini so prisotni v najrazličnejših živilih in so svetovni problem, zlasti v državah v razvoju in novih industrializiranih državah.
Glavni viri onesnaženja z aflatoksini so kmetijski proizvodi, ki so okuženi s plesnima vrstama Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus.
Ti plesni uspevajo zlasti v toplem in vlažnem podnebju, kar pospešuje kontaminacijo v tropskih in subtropskih regijah.
Pogosto prizadeta živila
Najbolj prizadeta živila so oreščki, zlasti arašidi in pistacije, ter žita, kot sta koruza in riž.
Zaradi svoje hranilne sestave in pogojev skladiščenja so ti izdelki idealno okolje za rast plesnivih gliv.
Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) aflatoksini prizadenejo do 25 % svetovnega pridelka, kar ima velik gospodarski vpliv.
Tudi začimbe, zlasti paprika in poper, so pogosto okužene z aflatoksini.
Postopek sušenja in skladiščenja teh proizvodov lahko spodbuja rast plesni Aspergillus.
Pri živalskih proizvodih, kot sta mleko in meso, lahko pride do kontaminacije posredno, če živali zaužijejo kontaminirano krmo.
Študije kažejo, da je aflatoksin M1, metabolit aflatoksina B1, mogoče odkriti v mleku krav molznic, ki so uživale onesnaženo krmo.
Okoljski dejavniki in pogoji skladiščenja
Na širjenje aflatoksinov vplivajo različni okoljski dejavniki.
Visoke temperature in vlažnost zagotavljajo optimalne pogoje za rast plesni Aspergillus.
Tudi nepravilno skladiščenje, kot sta neustrezno prezračevanje in visoka vlažnost, lahko spodbuja nastanek aflatoksinov.
Študija Univerze v Pretoriji je pokazala, da pravilno sušenje in skladiščenje izdelkov odločilno prispevata k zmanjšanju tveganja okužbe.
Poznavanje virov in pojava aflatoksinov je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov za preprečevanje in nadzor.
V naslednjih razdelkih bomo preučili zdravstvena tveganja, povezana z izpostavljenostjo aflatoksinom, ter metode za odkrivanje in urejanje teh nevarnih snovi.
Zdravstvena tveganja, povezana z izpostavljenostjo aflatoksinom
Tveganja za zdravje, povezana z izpostavljenostjo aflatoksinom, so velika in raznolika.
Te strupene spojine lahko povzročijo akutne in kronične zdravstvene težave, ki se razlikujejo glede na odmerek in trajanje izpostavljenosti.
Akutna zdravstvena tveganja
Akutna aflatoksikoza se pojavi, ko oseba v kratkem času zaužije velik odmerek aflatoksinov.
Simptomi so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in omotica. V hujših primerih lahko pride do akutne poškodbe jeter, zlatenice in celo smrti.
Glede na študijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so akutne izbruhe aflatoksikoze zabeležili v državah, kot sta Kenija in Indija, kjer so zelo razširjeni nevarni pogoji skladiščenja in pomanjkanje nadzora nad hrano.
Kronična zdravstvena tveganja
Kronična izpostavljenost aflatoksinom, tudi v nizkih koncentracijah, predstavlja veliko tveganje za zdravje.
Dolgotrajno zaužitje lahko povzroči hude poškodbe jeter in močno poveča tveganje za nastanek raka na jetrih.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča aflatoksin B1 med rakotvorne snovi skupine 1, kar pomeni, da je rakotvoren za ljudi .
Študija ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) je pokazala, da lahko kronična izpostavljenost aflatoksinu tudi oslabi imunski sistem in poveča dovzetnost za nalezljive bolezni.
Učinki na otroke in nosečnice
Otroci in nosečnice so še posebej ogroženi.
Otroci, ki zaužijejo aflatoksine, lahko utrpijo zaostanek v rasti in razvojne motnje.
Študija v Gani je pokazala, da so imeli otroci, ki so bili močno izpostavljeni aflatoksinom, bistveno nižjo stopnjo rasti .
Pri nosečnicah obstaja tveganje, da aflatoksini škodujejo plodu in povzročijo splav ali prirojene napake. Tveganja za zdravje, povezana z izpostavljenostjo aflatoksinom, poudarjajo potrebo po strogem spremljanju in nadzornih ukrepih.
V naslednjih razdelkih bomo obravnavali metode za odkrivanje in urejanje teh nevarnih snovi ter strategije za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja.
Odkrivanje in merjenje aflatoksinov v živilih
Odkrivanje in merjenje aflatoksinov v živilih je ključni korak pri zagotavljanju varnosti živil.
Na voljo so različne analitične metode za natančno prepoznavanje in količinsko določanje onesnaženosti z aflatoksini.
Te tehnike so ključne za preverjanje skladnosti z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi in zmanjševanje zdravstvenih tveganj.
Analitične metode
Najpogostejši metodi za analizo aflatoksinov sta tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) in encimski imunosorbcijski test (ELISA).
Za metodo HPLC sta značilni visoka natančnost in občutljivost.
Omogoča ločevanje in identifikacijo različnih vrst aflatoksinov, vključno z aflatoksini B1, B2, G1 in G2.
Študija Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) poudarja zanesljivost HPLC pri odkrivanju aflatoksinov v oreščkih in žitih. Testi ELISA so cenejša in hitrejša alternativa HPLC.
Ti testi uporabljajo protitelesa za odkrivanje specifičnih aflatoksinov.
Glede na študijo ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) so testi ELISA še posebej uporabni za spremljanje velikega števila vzorcev v kratkem času.
Mobilne in prenosne naprave
Poleg laboratorijskih metod postajajo vse pomembnejše tudi mobilne in prenosne naprave za odkrivanje aflatoksinov.
Te naprave omogočajo hitro analizo na kraju samem, kar je še posebej koristno v kmetijstvu in pri nadzoru živil.
Eden od primerov je imunoanaliza s stranskim tokom, ki zagotavlja rezultate v nekaj minutah in ne zahteva obsežne laboratorijske opreme.
Validacija in zagotavljanje kakovosti
Validacija analitskih metod je bistvenega pomena za zagotavljanje natančnih in zanesljivih rezultatov.
Mednarodni standardi, kot je ISO 17025, določajo zahteve za preskuševalne laboratorije, ki zagotavljajo kakovost in doslednost rezultatov preskusov.
Študija Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) poudarja pomen metodičnega potrjevanja in rednega umerjanja naprav.
Natančno odkrivanje in merjenje aflatoksinov v živilih je osnova za učinkovito spremljanje in nadzorne ukrepe.
V naslednjem razdelku si bomo podrobneje ogledali regulativne standarde in smernice v Nemčiji.
Regulativni standardi in smernice v Nemčiji
V Nemčiji veljajo strogi regulativni standardi in smernice za nadzor aflatoksinov v živilih.
Ti ukrepi so ključnega pomena za varovanje javnega zdravja in zmanjšanje kontaminacije živil.
Zakonske omejitve
Pravna podlaga za nadzor aflatoksinov v živilih je določena z Uredbo (ES) št. 1881/2006 Evropske unije.
Ta uredba določa najvišje dovoljene vrednosti aflatoksinov v različnih kategorijah živil.
Mejna vrednost za aflatoksin B1 v arašidih, namenjenih za neposredno uživanje, je na primer 2 μg/kg. Mejna vrednost za vsoto aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 je 4 μg/kg.
Programi spremljanja
Nadzor nad onesnaženostjo z aflatoksini redno izvajajo organi za nadzor živil v zveznih deželah.
Ti organi jemljejo vzorce trgovcem na drobno in uvoznikom ter jih analizirajo na aflatoksine.
Po navedbah Zveznega urada za varstvo potrošnikov in varnost hrane (BVL) so rezultati teh programov spremljanja odločilni za oceno varnosti živil in uvedbo ukrepov v primeru preseganja mejnih vrednosti.
Nadzor uvoza
Posebna pozornost je namenjena tudi nadzoru uvoza iz tretjih držav, zlasti iz regij z visokim tveganjem onesnaženja z aflatoksini.
Proizvodi, kot so oreščki, začimbe in suho sadje, so predmet strogega uvoznega nadzora.
Ta nadzor vključuje preverjanje dokumentov ter fizične preglede in laboratorijske analize.
Ukrepi v primeru prekoračitve mejnih vrednosti
Če so mejne vrednosti za aflatoksine presežene, morajo živilska podjetja takoj ukrepati.
Ti ukrepi lahko vključujejo odpoklic prizadetih izdelkov, umik s trga in obveščanje potrošnikov .
Skladnost s temi ukrepi spremljajo in uveljavljajo pristojni organi.
Raziskave in nadaljnji razvoj
Nemška vlada spodbuja raziskave za boj proti aflatoksinom, da bi še bolj zmanjšala tveganje okužbe.
Cilj projektov, kot je "MycoSafe-South", je razviti inovativne metode za zmanjšanje vsebnosti mikotoksinov v živilih in krmi za živali ter izboljšati varnost v celotni prehranski verigi. Strogi regulativni standardi in ukrepi stalnega spremljanja v Nemčiji imajo ključno vlogo pri zmanjševanju izpostavljenosti prebivalstva aflatoksinom in zagotavljanju varnosti hrane.
Strategije za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja z aflatoksini
Nadzor in preprečevanje onesnaženja z aflatoksini sta ključna za zagotavljanje varnosti hrane in zmanjševanje zdravstvenih tveganj. Za zmanjšanje onesnaženja vzdolž celotne prehranske verige se lahko učinkovito uporabljajo različne strategije.
dobre kmetijske prakse
Bistveni korak pri zmanjševanju aflatoksinov se začne na polju.
Izvajanje dobrih kmetijskih praks (GAP) vključuje izbiro odpornih sort rastlin, ustrezno kolobarjenje in uporabo bioloških sredstev nadzora, kot so plesni antagonisti, ki zavirajo rast vrste Aspergillus.
Študija Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) je pokazala, da lahko uporaba GAP zmanjša onesnaženje z aflatoksini do 80 %.
optimizirani pogoji spravila in skladiščenja
po žetvi je ključnega pomena pravilno sušenje in skladiščenje proizvodov.
Vlaga mora biti čim manjša, da se prepreči razvoj plesni. Mehansko sušenje in uporaba prezračevalnih sistemov pomagata ohranjati nizko vlažnost v skladiščih.
Glede na študijo Univerze v Pretoriji lahko vzdrževanje optimalnih pogojev skladiščenja znatno zmanjša stopnjo kontaminacije.
Biološki in kemični posegi
Obetavne so biološke metode, kot je uporaba nestrupenih sevov Aspergillus, ki delujejo kot konkurenti strupenih sevov.
Tudi kemična obdelava, kot je uporaba ozona ali organskih kislin, lahko zavira rast plesni in proizvodnjo aflatoksinov.
Študija Mednarodnega inštituta za tropsko kmetijstvo (IITA) poudarja učinkovitost teh metod.
Spremljanje in usposabljanje
Redno spremljanje in usposabljanje kmetov in proizvajalcev hrane sta ključna elementa preprečevanja.
Z usposabljanjem lahko deležnike v prehranski verigi poučimo o tveganjih in metodah preprečevanja aflatoksinov. programi, kot je "MycoSafe-South", z usposabljanjem in tehnično pomočjo podpirajo kmete na ogroženih območjih.
Izobraževanje potrošnikov
Pomembno vlogo ima tudi izobraževanje potrošnikov.
Ozaveščeni potrošniki lahko z nakupom certificiranih in testiranih izdelkov prispevajo k zmanjšanju onesnaženja z aflatoksini.
Kampanje in informacijski programi lahko pomagajo povečati ozaveščenost o nevarnosti aflatoksinov. Kombinacija teh strategij lahko učinkovito zmanjša izpostavljenost aflatoksinom, kar vodi k varnejši preskrbi s hrano in boljšim zdravstvenim rezultatom.
Bibliografija:
https://flexikon.doccheck.com/de/Aflatoxin
https://de.wikipedia.org/wiki/Aflatoxine
https:// www.laves.niedersachsen.de/startseite/lebensmittel/ruckstande_verunreingungen/ aflatoksin-obseg-različnih-živil-134526.html
https://www.lgl.bayern.de/ food/chemistry/mould toxins/aflatoxins/index.htm
https://www.ages.at/mensch/ ernaehrung-lebensmittel/rueckstaende-kontaminanten-von-a-bis-z/aflatoksin
https:// www.efsa.europa.eu/de/topics/topic/aflatoxins-food
https://utopia.de/ratgeber/aflatoxin-wiedas- glivični-strup v-prehrani/
https://www.knauer.net/de/Lebensmittelanalyse-mit-HPLC/ analiza-mikotoksinov-in-aflatoksinov
Stanite član zdaj
Kot član boste prejeli dodatne informacije in pogostosti na to temo! Prijavite se tukaj!
