Kaj je angiom?

Angiom je malformacija žil, pri kateri prizadete žile tvorijo povečano notranjo plast. Bolezen je običajno prirojena, v precej redkih primerih pa se lahko razvije tudi v odrasli dobi s tako imenovanimi hemangiomi. Pri nekaterih ljudeh se s starostjo skorajda pokrijejo s kožnimi gobicami, ki so podobne pikam. Angiomi se lahko razvijejo na obrazu ali organih in običajno izginejo sami od sebe, zato ne veljajo za nevarne. Angiome lahko odstranimo z lasersko terapijo ali operacijo, če so grdi ali povzročajo draženje.

Kako nastane angiom?

Zdravnikom še ni jasno, zakaj nastanejo angiomi. Vendar so možni dedni vzroki, zlasti če se pojavljajo po vsem telesu. Čeprav angiomi običajno nikoli niso nevarni, se za njimi včasih skrivajo resne bolezni, kot je ciroza jeter.

Katere so različne vrste angiomov?

Zdravniki razlikujejo med številnimi vrstami angiomov, vendar jih lahko glede na njihov izvor razdelimo v dve glavni skupini:

• Haemangiomi: To so benigni tumorji krvnih žil, ki so v večini primerov prirojeni in jih v pogovornem jeziku imenujemo tudi krvne gobice ali jagodne pege. Še posebej pogosto se pojavljajo v ustih, ledvicah ali jetrih in v prvih letih življenja izginejo sami od sebe, tudi brez zdravljenja.
• Žilne malformacije: opisujejo anomalije, ki izginejo same od sebe, podobno kot hemangiomi. Najpogostejša vrsta agioma, ki jo lahko pripišemo žilni malformaciji, je arteriovenska malformacija. Pojavi se med arterijo in veno in prinaša veliko tveganje za krvavitev, ki lahko povzroči pretrganje žile. Arteriovenska malformacija ima lahko resne posledice, zlasti v možganih. Del žilne malformacije so tudi tako imenovani kavernomi. Kavernomi nastanejo zaradi kopičenja spremenjenih žil in so benigni. Že manjši pritisk lahko povzroči krvavitev in, če ni odkrit, lahko privede do glavobolov, paralize ali napadov.

Katere simptome povzročajo angiomi?

Če se angiomi pojavijo v možganih, se lahko pojavijo naslednji simptomi:

• Krvavitev iz angioma: pojavi se v 2 do 4 odstotkih vseh primerov in se kaže z nevrološkimi motnjami, izgubo zavesti in/ali akutnimi glavoboli. Krvavitev iz angioma v možganih ima lahko življenjsko nevarne posledice.
• Napadi: angiom lahko zaradi pomanjkanja kisika povzroči napade.
• nevrološki primanjkljaji: če angiom povzroči moten pretok krvi v možganih, lahko to povzroči motnje vida in/ali govora, paralizo, pa tudi spremembe značaja.

Če se angiomi nahajajo drugje, običajno ne povzročajo nobenih simptomov, lahko pa zrastejo do velikosti od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Če se nahajajo na neugodnem mestu, lahko angiomi povzročijo draženje. To še posebej velja, če se angiom nahaja v kožnem pregibu ali v pazduhi in če ga trenejo ne le drugi deli telesa, temveč tudi oblačila. Te okoliščine lahko ne le pospešijo rast angioma, ampak tudi povzročijo simptome, kot so bolečina, krvavitev ali vnetje.

Kako se angiomi diagnosticirajo?

Če gre za kožne angiome, jih lahko diagnosticiramo s prostim očesom. Vidni so kot majhni, ploščati do dvignjeni rdeči vozlički in so običajno neškodljivi.

Če so drugje, jih lahko diagnosticiramo s slikovnimi postopki, na primer s prikazom arterije s kontrastnim sredstvom (angiografija) ali magnetno resonanco (MRI). V mnogih primerih so angiomi diagnosticirani kot naključni izvidi, razen če so že prej povzročali simptome.

Kako se angiom zdravi?

V večini primerov angioma ni treba zdraviti, ker sčasoma izgine sam ali pa je neškodljiv. Ker pa angiomi pogosto veljajo za grde, jih je mogoče odstraniti z laserskim zdravljenjem ali operacijo. Zdravljenje je odvisno od velikosti in lokacije angioma. Lasersko zdravljenje se pogosto uporablja za kožne angiome, z operacijo pa se angiom popolnoma odstrani iz kože. To lasersko zdravljenje lahko opravijo dermatologi, ki so specializirani za področje hemagiomov. Če se razmišlja o kirurški odstranitvi, se lahko bolnik posvetuje s specialistom za žilno kirurgijo.

Če gre za kavernom ali arteriovensko malformacijo, ki se nahaja v možganih in povzroča nevrološke simptome, se običajno uporabi kirurška odstranitev ali zdravljenje s tako imenovano nevroradiološko embolizacijo s tuljavico. Pri tem postopku je bolnik v splošni anesteziji, v ustrezno krvno žilo pa se vstavi mikrokateter. Za zapolnitev anevrizme se uporabijo platinaste tuljave. Ta postopek običajno opravi nevrolog, njegova prednost pa je, da je manj invaziven.

Če angiomi povzročajo krvavitve ali so nagnjeni k tvorbi krvnih strdkov, jih je mogoče zdraviti z zdravili, ki vsebujejo učinkovino propranolol, ali hladno terapijo (krioterapijo) kot alternativo operaciji ali laserski terapiji, odvisno od njihove lokacije in velikosti.

Kakšna je prognoza za angiom?

Medtem ko manjši hemangiomi običajno spontano izzvenijo in se pozdravijo brez preostalih simptomov, lahko večji angiomi pogosto pustijo razširjene kožne žile, brazgotine, barvne spremembe na koži in/ali tanjšo kožo. Če so angiomi diagnosticirani zaradi obstoječe krvavitve in so nato zdravljeni, je prognoza odvisna od časa zdravljenja. Če je krvavitev (zlasti v možganih) prisotna že dlje časa, lahko pride do trajnih poškodb, ki jih mora oceniti nevrolog.