Kaj je patogen Bartonella taylorii?
Bartonella taylorii spada v rod Bartonella in je Bakterija. Tako kot druge vrste Bartonella lahko tudi patogen Bartonella taylorii povzroči bolezen pri živalih. Študija malih sesalcev iz turške Trakije je pokazala, da imajo zlasti glodalci ključno vlogo kot rezervoar za B. taylorii. Razširjenost patogenov Bartonella taylorii je še posebej izrazita v habitatu močvirnega gozda.
Kako je bil patogen Bartonella taylorii diagnosticiran pri glodavcih?
Patogen Bartonella taylorii je bil prvič odkrit pri glodavcih v turški Trakiji. V ta namen je bilo s PCR preiskanih devetdeset glodavcev, ki so pripadali trem različnim vrstam glodavcev. pri 22,2 odstotka glodavcev je bila ugotovljena skupna razširjenost okužb z bakterijo Bartonella. Na podlagi filogenetskih analiz dveh domovinskih genov rpoB in gltA so bili sevi molekularno okarakterizirani.
Katere simptome so imeli glodavci zaradi okužbe z bakterijo Bartonella taylorii?
En rakun je kazal klinične znake tresenja in šibkosti. Po evtanaziji živali je obdukcija pokazala splošno slabo telesno stanje. To slabo splošno stanje se je pri živali pokazalo na naslednji način:
- razpršeno otipljivo povečanje bezgavk (limfadenopatija),
- blede, čvrste ledvice, ki so bile prepletene s petehialnimi krvavitvami po vsej ledvični skorji,
- histološke spremembe, kot so sistemske fibrinoidne motnje prekrvavitve žil (žilna nekroza),
- hude ledvične spremembe z limfoplazmacističnim intersticijskim nefritisom (vnetje ledvičnih kanalčkov),
- fibrinosuppurativni glomerulonefritis.
Vnetne žilne
spremembe so bile najdene tudi v uvei, srcu ter v bezgavkah in
lamina propria želodčne stene. Dodatni diagnostični testi,
izvedeni za naslednje patogene, so bili negativni:
- Bakterijo Borrelia burgdorferi,
- the Bakterijo Leptospira,
- Virus aleutske bolezni,
- Virus pasje kuge, imenovan tudi virus pasje kuge,
- mačji koronavirus, ki prizadene predvsem mačke,
- prašičji cirkovirus 2 (DNK virus iz družine Circoviridae),
- Virus stekline.
Katere so histološke značilnosti patogena Bartonella taylorii?
Transmisijska elektronska mikroskopija je razkrila veliko skupino bakterijskih paličic velikosti približno 1,3 × 0,35 µm. Te so imele trilaminarno celično steno, ki se je nahajala znotraj glomerulov. Analiza delnih zaporedij 16S-23S ribosomalne RNA intergenega distančnega območja iz ledvičnega tkiva in gena za citratno sintazo je potrdila, da je patogen B. taylorri soroden številnim vrstam Bartonella.
Pri katerih glodavcih je bilo mogoče odkriti patogen Bartonella taylorii?
Patogen Bartonella taylorii je bil odkrit pri različnih evrazijskih vrstah glodavcev in bolh. Patogen so odkrili tudi pri ščurkih v Evropi . V Severni Ameriki bi lahko patogen Bartonella taylorii diagnosticirali pri rakunih.
Kakšno okužbo povzroča patogen Bartonella taylorii pri miših?
V študiji je bilo raziskano, kakšno okužbo visoke stopnje lahko patogen Bartonella taylorii povzroči pri imunsko oslabljenih miših. V ta namen so bile živali okužene s Bakterijo in jih nato opazovali. Površinska opazovanja so pokazala, da dva meseca po okužbi pri živalih ni bilo mogoče zaznati nobenih nepravilnosti. Po štirih mesecih pa so bile pri vseh miših vidno povečane vranice.
Podrobnejši pregled pod svetlobnim mikroskopom je pokazal več patologij v različnih organih v zgodnejši fazi. Približno en mesec po okužbi je bil na primer v jetrih diagnosticiran redek mieloidni infiltrat. Ta mieloidni infiltrat so sestavljali predvsem nevtrofilci ter oblike trakov, ki so se pojavljali tudi kot gnezda celic. Raziskovalci menijo, da so bile te vnetne celice bodisi mikroabscesi (samo nevtrofilci) bodisi žarišča ekstramedularne hematopoeze. Vnetne celice so kasneje spet postale vidnejše .
Poleg tega so med prvim in drugim mesecem po okužbi opazili nevtrofilni in mononuklearni infiltrat okoli centralnih živcev. To bi lahko kazalo na blag hepatitis. Po treh mesecih so bile zaznane vretenaste celice in žarišča . Zdi se, da so te spremembe posegale v okoliško jetrno tkivo brez jasnih meja. Če so bile lezije manjše, so imele pogosto mejo nevtrofilcev (podtip belih krvnih celic) in enojedrnih (celice z enim jedrom) celic. Sinusoidi ob poškodbah so bili pogosto razširjeni. Po štirih mesecih okužbe so spremembe predstavljale približno polovico normalnega jetrnega tkiva, nekatere pa so imele tudi kalcifikacije. Ostanki zorečih meiloidnih celic in megakariocitov so bili prisotni tudi v celotnem nelezionalnem območju jetrnega tkiva. Približno v istem času je bilo mogoče tudi v ledvicah zaznati spremembe s podobnim zunanjim videzom. To je kazalo na obliko granulomatoznega nefritisa.
V študiji je bilo tako dokazano, da lahko povzročitelj Bartonella taylorii povzroči vrsto kroničnih okužb visoke stopnje pri imunsko oslabljenih miših. Patologije, ki jih je povzročil patogen, so bile podobne značilnostim, ki jih lahko opazimo tudi pri imunokompromitiranih bolnikih po okužbi z bakterijo Bartonella.
Zakaj so nujno potrebne nadaljnje raziskave patogenov Bartonella taylorii?
Glodavci so v urbanih okoljih vseprisotni. Zaradi lahkega stika z ljudmi je nujno, da veterinarji in zdravstveni delavci nadaljujejo z raziskavami patogenov. Patogen bi moral biti bolj pozoren tudi pri zdravstvenih pregledih, saj ga je običajno težko odkriti z rutinsko bakterijsko kulturo. Pri glodavcih z zgoraj opisanimi simptomi je zato treba opraviti dodatne molekularne teste za odkrivanje patogena.