Kaj je bazalnocelični karcinom?
Bazalnocelični karcinom je svetel in bel kožni rak, ki se razvije v bazalnocelični plasti kože in koreninskih ovojnicah lasnih mešičkov. Bazalnocelični karcinom se najpogosteje pojavlja na glavi in vratu, redkeje pa tudi na trupu, rokah ali nogah. Bazalnocelični rak je najpogostejša vrsta kožnega raka, ki v povprečju prizadene več moških kot žensk.
Medtem ko maligni melanom tvori metastaze tudi v drugih organih, se to pri bazalnoceličnem karcinomu zgodi le redko. Vendar pa se lahko bazalnocelični karcinom razraste tudi v okoliško tkivo in napade kosti ali hrustanec. Umrljivost bazalnoceličnega karcinoma je v primerjavi s črnim kožnim rakom razmeroma nizka.
Kako se razvije bazalnocelični karcinom?
Bazalnocelični karcinom se razvije iz bazalne celice. To so celice v zgornji plasti kože. UV-sevanje lahko na primer povzroči spremembe v bazalnih celicah in povzroči njihovo nenadzorovano rast.
Kateri so dejavniki tveganja za nastanek bazalnoceličnega karcinoma?
Bazalnocelični karcinom je običajno posledica dolgoletne intenzivne izpostavljenosti soncu, zato na primer ljudje, ki so pogosto izpostavljeni UV-sevanju in veliko delajo na prostem, običajno zbolijo za bazalnoceličnim karcinomom. Bazalnocelični karcinom je še posebej pogost na mestih, ki so veliko izpostavljena sončni svetlobi, kot so nos, ušesa, spodnja ustnica, vrat ali roke.
Poleg UV-sevanja je lahko bazalnocelični karcinom tudi posledica dedne nagnjenosti. To še posebej prizadene ljudi s svetlim tipom kože. Bazalnocelični karcinom pa se lahko razvije tudi po zatiranju imunskega sistema z zdravili, na primer po presaditvi.
Kateri so simptomi bazalnoceličnega karcinoma?
Bazalnocelični karcinom se lahko kaže kot kožno obarvan do rdečkast nodularni tumor. Značilna simptoma sta kroglicam podoben rob in lesketanje majhnih krvnih žilic na površini kože. Če je bazalnocelični karcinom že močno napredoval, se lahko pojavijo tudi razjede, ki so opazne zaradi mokrote in/ali manjših krvavitev.
Kako se bazalnocelični karcinom diagnosticira?
Ob sumu na bazalnocelični karcinom bo dermatolog podrobno pregledal ustrezno področje kože pod tako imenovanim mikroskopom z odbito svetlobo. S pomočjo olja in polarizacijske svetlobe mikroskopa z odbito svetlobo lahko kožo podrobneje pregleda do globljih plasti. Ta povečava dermatologu običajno omogoči, da ugotovi, ali je kožna sprememba benigna ali maligna.
Preiskavo je mogoče opraviti tudi s konfokalnim laserskim mikroskopom. V tem primeru se prizadeto območje kože pregleda s pomočjo laserske svetlobe ustrezne valovne dolžine. Vendar bolnik dobi potrjeno diagnozo šele po ustreznem pregledu kože po opravljeni biopsiji spremenjenega tkiva. V ta namen se lahko tumor v celoti odstrani in pregleda v laboratoriju (ekscizijska biopsija) ali pa se odvzame majhen vzorec tkiva in analizira (incizijska biopsija). Če obstaja sum, da se je bazalnocelični karcinom že razširil v globlje plasti kože, na primer v kosti, se lahko opravi tudi računalniška tomografija.
Kako se zdravi bazalnocelični karcinom?
Najpomembnejše metode zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma so kirurgija, radioterapija, lokalno zdravljenje ali sistemsko zdravljenje. Standardna metoda zdravljenja je popolna kirurška odstranitev bazalnoceličnega karcinoma. Tumor se izreže v lokalni anesteziji. Če to prvič ni popolnoma uspešno, se poskuša preostalo tumorsko tkivo odstraniti z nadaljnjo operacijo. S tem se prepreči, da bi tumor ponovno zrasel na istem mestu.
Če operacija ni mogoča zaradi splošnega zdravstvenega stanja bolnika ali drugih težav, se lahko uporabijo tudi alternativne metode zdravljenja, med katerimi je radioterapija. Radioterapija je mimogrede primerna tudi v primeru, ko tumorja med prvo operacijo ni bilo mogoče popolnoma odstraniti in drugi kirurški poseg za bolnika ne pride v poštev.
Poleg radioterapije je možno tudi imunološko zdravljenje z mazilom imiquimod. Ta vrsta zdravljenja se uporablja predvsem pri velikih, površinskih bazalnoceličnih karcinomih. Mazilo z učinkovino imikvimod aktivira imunske celice in spodbuja tudi nastajanje sporočilnih snovi v imunskem sistemu. Nanašanje običajno poteka večkrat na teden skupno šest tednov in ima izjemen uspeh. Več kot 80 odstotkov bolnikov po vsaj petih letih zdravljenja ne razvije več bazalnoceličnega karcinoma.
Če je bazalnocelični karcinom že močno napredoval, je primerno tako imenovano sistemsko zdravljenje z zaviralci ježka. Gre za vrsto antineoplastičnih zdravil, ki zavirajo rast in diferenciacijo celic ter se uporabljajo posebej za zdravljenje tumorjev.
Kakšna je prognoza po bazalnoceličnem karcinomu?
Pri približno tretjini bolnikov se bazalnocelični karcinom tudi po uspešnem zdravljenju ponovno razvije. Tveganje za ponovitev je zlasti pri nekirurških metodah zdravljenja bistveno večje kot pri kirurški odstranitvi. Zato je priporočljivo, da se bolniki udeležujejo rednih kontrolnih pregledov pri dermatologu, poleg tega pa tudi samostojno preverjajo svojo kožo glede nepravilnosti. Obdobje kontrolnih pregledov naj bi bilo pri bolnikih, pri katerih je bil tumor uspešno in v celoti odstranjen, približno vsakih šest mesecev, medtem ko so za vse druge zaradi večjega tveganja ponovitve bolezni priporočljivi redni pregledi vsake tri mesece.
Kako lahko preprečite ponovni pojav bazalnoceličnega karcinoma?
Nekaterim bolnikom lahko svetujemo, da za preprečevanje ponovnega pojava bazalnoceličnega karcinoma zaužijejo veliko vitamina B3 (nikotinamida). Vitamin B3 deluje proti poškodbam celic, ki jih povzročajo UV-žarki, in pospešuje samopopravljanje DNK. Študije so pokazale, da lahko jemanje nikotinamida zmanjša tveganje za nastanek bazalnoceličnega karcinoma za 20 odstotkov. Vendar ta učinek obstaja le med jemanjem vitamina. Če se vitamin preneha jemati, ima bolnik podobno veliko tveganje za ponovitev bolezni. Enako velja, če je vitamin B3 predpisan le v majhnem odmerku.