Kaj so ciste?
Beseda cista izhaja iz grškega izraza "kystis" in pomeni mehur. Cista je torej votlina v tkivu, ki je napolnjena s tekočino, krvjo, gnojem ali sebumom in je lahko sestavljena iz ene ali več komor. Praviloma je cista benigna, lahko se razvije v različnih delih telesa in se lahko pojavi v kateri koli starosti. V večini primerov ciste ne povzročajo nobenih simptomov, zato lahko dolgo časa ostanejo neopažene.
Katere so različne vrste cist?
Ciste se lahko pojavijo kjer koli na telesu. Pogosto jih najdemo na hrbtu, prsih ali zapestju, lahko pa nastanejo tudi v notranjosti telesa in v bližini organov. V tem primeru so še posebej prizadete ledvice in jetra. Obstajajo pa tudi ciste, ki prizadenejo možgane. Ciste, ki se pogosto pojavljajo, so npr:
- Arahnoidne ciste: je cista arahnoida, najbolj notranje krovne plasti možganov, ki je prirojena in benigna.
- Bakerjeva cista: je cista v zadnjem delu kolena, ki jo lahko povzročijo bolezni kolena.
- Bronhogena cista: tako se imenuje cista preddvora, ki lahko nastane zaradi izrastkov iz preddvora, sapnika in pljuč.
- Cista dojke: gre za s tekočino napolnjene votline, ki nastanejo v žleznem lobusu dojke.
- Choldedohalna cista: pomeni cistično razširitev žolčnih vodov.
- Žolčna cista (corpus luteum cista): nastane zaradi krvavitve v žolčno telesce, ki zraste iz ostankov foliklov po ovulaciji.
- Dermoidna cista (tumor zarodnih celic): sestavljena je iz različnih tkivnih struktur, kot so hrustanec, majhne kosti, mišice, lasje ali oblikovani zobje.
- Zobna cista (ostanek zarodnega zobnega tkiva): razvije se tik pod površino sluznice mlečnega zoba.
- Cista jajčnika: je lahko prirojena, posledica nepravilnega razvoja v embrionalnem obdobju ali pridobljena zaradi hormonskih nihanj.
- Epidermoidna cista: razvije se v dermisu tik pod površino kože.
- Fibrocistična mastopatija: se nanaša na nodularno pomnožitev dojk in vezivnega tkiva, v katerem lahko nastanejo neškodljive ciste.
- Žolčna cista: gre za prirojene malformacije žolčnih vodov, ki povzročijo razširitev žolčevoda.
- Mediastinalna cista: je cista, ki izvira iz mediastinuma, tj. prostora med pljuči.
- Morvanov sindrom: bolezen osrednjega živčnega sistema
- Nevroenterična cista: izvira iz okvare živčnega kanala, hrbtenjače in hrbtenice.
- Perikardialna cista: redko se pojavi v desnem kostofreničnem kotu (v neposredni bližini desne strani srca).
- Perineuralna cista: lahko se pojavi posamično ali pomnoženo ob izhodu iz hrbteničnega kanala.
- Pilonidalna cista: pojavi se v glutealni gubi.
- Siringomielija: je precej redka bolezen hrbtenjače.
- Cista lojnice (aterom): običajno nastane v lasišču in je hemisferično ukrivljena.
- Tarlovova cista: prizadene živčno korenino in nastane zaradi motenega pritiska ali vnetja arahnoida (srednjega od treh možganskih ovojnic).
- Torakalna cista: je cista v pljučih.
- Timska cista: pojavi se v timusu, pomembnem delu imunskega sistema.
Zakaj nastanejo ciste?
Obstaja več razlag, zakaj se ciste razvijejo. Nekatere ciste lahko zrastejo zaradi blokade pri odvajanju vode iz votline. To se lahko zgodi na primer pri blokadi žleze lojnice, zaradi česar nastane cista žleze lojnice, vrsta ogrcev. Ciste v dojkah pa lahko nastanejo tudi zaradi zoženega mlečnega kanala v tkivu mlečne žleze.
Ciste pa so lahko tudi posledica kroničnih bolezni. To velja zlasti za cistično fibrozo, ki povzroča ciste v pljučih. Ciste pa lahko povzročijo tudi dedne bolezni, tumorji, parazitske okužbe ali razvojne motnje zarodka. Poleg tega je nastanek cist na jajčnikih, ženskih prsih ali semenčicah mogoč zaradi hormonskih vplivov. Ciste pa lahko povzročijo tudi zajedavci, kot na primer t. i. lisičja glista, ki lahko povzroči nastanek jetrnih cist.
Katere simptome povzročajo ciste?
Simptomi ciste so vedno odvisni od njene oblike, mesta nastanka in velikosti. Nekatere ciste lahko otipamo zaradi otekline ali so celo vidne, ciste pa lahko povzročijo tudi občutek pritiska ali bolečine. Če gre za cisto kolenskega sklepa v vdolbini kolena (Bakerjeva cista), lahko povzroči celo odrevenelost v spodnjem delu noge. Obstajajo pa tudi ciste, ki dolgo časa ne povzročajo nobenih simptomov. To velja predvsem za ciste na notranjih organih.
Ciste, ki se pojavijo na obrazu, lahko vplivajo ne le na videz zadevne osebe, temveč tudi zamašijo izločalne kanale nekega organa (retencijske ciste). Te vrste retencijskih cist pogosto najdemo na sinusih in zagotavljajo, da sluz ne more odtekati. Tako se lažje naselijo mikrobi, kar lahko privede do pogosto ponavljajočih se okužb sinusov.
Kako nevarne so ciste?
V večini primerov so ciste neškodljive. Vendar lahko glede na njihovo lokacijo, vzorec rasti in velikost povzročajo tudi neprijetne občutke. Cista v možganih lahko na primer povzroči motnje govora, vida ali hoje, če pritiska na možgansko tkivo. Če cista poči, lahko povzroči bolečino in tudi krvavitev. V nekaterih primerih pa je benigne ciste težko ločiti od malignega tumorja, kar se pogosto zgodi pri cistah na jajčnikih. Ciste na jajčnikih lahko včasih tudi degenerirajo in povzročijo raka na jajčnikih.
Kako se diagnosticira cista?
Če gre za površinsko cisto, jo bo bolnik običajno lahko otipal sam, zato obišče zdravnika. Ciste zlasti na notranjih organih, ki ne povzročajo nobenih pritožb, pa običajno odkrijemo med rutinskim pregledom, kot je ultrazvočni pregled. Vendar pa so za ugotovitev natančne velikosti ciste in podrobnejše informacije o njenem vzroku morda potrebni dodatni slikovni postopki. Ti vključujejo računalniško tomografijo (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali rentgensko slikanje in krvni test. Zdravnik lahko odredi tudi punkcijo ciste, pri kateri s tanko votlo iglo odvzame tekočino iz notranjosti ciste, da jo lahko podrobneje pregleda v laboratoriju.
Kako se ciste zdravijo?
Po postavitvi diagnoze se bo zdravnik individualno odločil, kako in ali je treba cisto zdraviti. V primeru ciste, napolnjene s tekočino pod površino kože, se lahko uporabi postopek punkcije. Pri tem z iglo odstranimo tekočino iz ciste. Vendar pa je razmeroma pogosto, da se te ciste sčasoma ponovno pojavijo.
Ciste, ki povzročajo bolečino, škodljivo vplivajo na zdravo tkivo ali so kozmetično moteče, se lahko odstranijo kirurško. Večina cist, ki so nastale na notranjih organih, pa običajno ne potrebuje zdravljenja. Dovolj je, če cisto opazujemo med rednimi pregledi in sproti odkrivamo morebitne spremembe. Ciste, ki po drugi strani kažejo na bolezen, na primer v trebušni slinavki, ustrezno zdravimo, saj kažejo na pankreatitis.
Kako lahko ciste zdravimo s frekvenčno terapijo?
Frekvenčna terapija z umetno ustvarjenimi frekvencami pozitivno vpliva na organizem. Ne vpliva se le na patogene, temveč se spodbuja tudi imunski sistem. Ciste, ki jih povzročajo virusi ali bakterije, se tako lahko zdravijo s frekvenčno terapijo.
Alternativne metode zdravljenja cist
Predvsem pri cistah na jajčnikih lahko fizično nelagodje ublažite s toploto, na primer s stekleničko z vročo vodo ali blazino z vročimi češnjevimi kamni. Blažijo lahko tudi zdravila proti bolečinam, kot so diklofenak, ibuprofen in/ali acetilsalicilna kislina (ASA). Nelagodje lahko omili tudi nanos zdravilne gline. Dve do tri žlice zdravilne gline zmešajte v topli vodi in jo nanesite neposredno na spodnji del trebuha. pokrijte jo z bombažno krpo in jo pustite delovati vsaj pol ure. Takšno vsakodnevno zdravljenje z zdravilno glino je priporočljivo več kot štiri tedne.
Če imamo splošno nagnjenost k nastanku cist, je morda priporočljivo homeopatsko konstitucijsko zdravljenje. V ta namen se lahko priporoča tudi jemanje zdravila Apis, strupa medonosne čebele, v nizki potenci. Ta tri druga domača zdravila lahko pomagajo pri umiku cist:
- Jabolčnikis lahko zdravi ciste na površini kože. Za zunanjo uporabo je priporočljivo zmešati pol skodelice tople vode z dvema čajnima žličkama jabolčnega kisa. To mešanico z vato za nekaj minut nanesite na cisto in jo ponovite do štirikrat na dan.
- Pri cistah na področju spolovil lahko čudežno pomagajo tudi največ 15 minut trajajočesipke kopeli. Za to zadostujeta dve žlici Epsomove soli, ki ju dodamo v vodo za kopel. Uporabo lahko ponovite do trikrat na teden. Namesto sedeče kopeli lahko na cisto za nekaj minut položite flanelo z vročo vodo, da pospešite odtekanje tekočine iz ciste.
- Zdrava prehrana lahko okrepi imunski sistem in s tem prepreči nastanek cist, lahko pa pomaga tudi pri zdravljenju cist. Zdrava prehrana vključuje polnozrnata žita, veliko zelenjave in dodatke, ki vsebujejo rdečo deteljo. Ne le zdrava prehrana, ampak tudi izogibanje stresu pa lahko pomaga preprečiti, da bi ciste sploh nastale. Če je cista že nastala, ji lahko pri celjenju pomagata kombinacija vadbe in počitka v postelji.
Frekvenčna terapija in ciste
Patogen |
Vir |
Frekvence |
Arahnoidni divertikulum |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Arahnoidne ciste |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Bakerjeva cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Bronhogena cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Torakalna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Holedohalna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista žolčnega telesa |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista zobovja |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Dermoidna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Posamezne ciste |
BIO |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Posamezne ciste |
VEGA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Epidermoidna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Fibroadenom |
CAFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Fibroadenoma |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Fibrocistična mastopatija |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Fibrocistična mastopatija |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Biliarna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Hidro |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Leptomeningealna cista (Tarlov) |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Mediastinalna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Morvanov sindrom |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Neurenterična cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Papilomavirusna cista |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Perikardialna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Perineuralna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Pilonidalna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Poplitealna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Pilonidalni sinus |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Siringomielije |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Tarlovova cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Torakalna cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Timska cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista jajčnika |
BIO |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista jajčnika |
CAFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista jajčnika |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista žleze lojnice |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista sebaceozne žleze 1 |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista sebaceozne žleze 2 |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Cista |
EDTFL |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |
Ciste Drugo |
XTRA |
Člani dobijo dostop do frekvenc takoj po registraciji. |