Kaj je Cowdenov sindrom?

Cowdenov sindrom (CS) je dedna bolezen kože in sluznic (znana kot genodermatoza). Ker je bolezen težko prepoznati, jo redko diagnosticirajo. Za Cowdenov sindrom so značilni multipli hamartomi. To so tumorjem podobne benigne spremembe tkiva, ki se razvijejo zaradi okvare zarodnega tkiva in povečujejo tveganje za nastanek malignih, pa tudi benignih tumorjev. Ti lahko nastanejo predvsem v dojkah (mamma), ščitnici, endometriju (endometriom), ledvicah, osrednjem živčevju ali v danki debelega črevesa. Cowdenov sindrom se običajno pojavi pri bolnikih, starih med 20 in 30 let, čeprav sta lahko enako prizadeta oba spola. Zdravniki razlikujejo tudi podtip Cowdenovega sindroma, ki se imenuje Lhermitte-Duclosov sindrom.

Kaj povzroča Cowdenov sindrom?

V približno 60 do 80 odstotkih vseh primerov je mogoče odkriti mutacijo v dedni dispoziciji gena PTEN na 10. kromosomu. Molekularna genetska diagnostika, ki zazna to mutacijo, lahko zato pomaga tudi pri diagnosticiranju Cowdenovega sindroma. Zaradi tega dednega dejavnika tveganja je zato treba na prisotnost te mutacije vedno testirati tudi bolnikove družinske člane prve stopnje.

Kateri so simptomi Cowdenovega sindroma?

Cowdenov sindrom se skoraj vedno kaže s številnimi hamartomi, na primer pod kožo in sluznicami. pri 99 odstotkih vseh bolnikov se pojavijo tudi spremembe na (sluznici) kože, značilne za Cowdenov sindrom, ki se lahko kažejo na naslednji način:

• Trihilemomi in papilomatozne papule,
• ustne in plantarne keratoze
• številne obrazne papule,
• makularna pigmentacija penisa

Poleg tega se lahko v debelem črevesu in/ali želodcu, včasih tudi v dvanajstniku, pojavijo hamartomatozni ali hiperplastični polipi. Neredki so tudi ščitnični noduli, fibrocistične spremembe dojk ter lipomi in/ali fibromi vezivnega tkiva. Če gre za sindrom Lhermitte-Duclos, se lahko spremembe pojavijo tudi v možganskem mozgu. Zdravniki to imenujejo cerebelarni displastični gangliocitom. Na splošno imajo bolniki s Cowdenovim sindromom pogosto večji obseg glave.

Kako se postavi diagnoza Cowdenovega sindroma?

Cowdenov sindrom se zaradi njegove kompleksnosti običajno diagnosticira genetsko. Vendar pa je v nekaterih primerih postavitev diagnoze izjemno težka. Zdravniki si zato prizadevajo za razvoj diagnostičnih kategorij, ki jih lahko povzamemo kot glavna in dodatna merila, kot sledi:

• Glavna merila:
• Rak dojke: 1,
• Endometriomski karcinom (tumor endometrija),
• folikularni rak ščitnice,
• multipli hamartomi prebavil ali ganglionevromi (benigni tumorji živčnega sistema),
• Makrocefalija (strokovni izraz za veliko glavo),
• makularna pigmentacija spolovila (obarvan predel kože na spolovilu),
• mukokutane spremembe (dedne žilne malformacije),
• z biopsijo dokazan trihilemmom,
• multipla palmoplantarna keratoza (nenormalna zadebelitev rok in stopal),
• multifokalna ali obsežna papilomatoza ustne sluznice,
• Nastanek številnih kožnih papul na obrazu, ki imajo lahko pogosto bradavičaste izrastke

• Sekundarna merila:
• Kolorektalni rak,
• Glikogena akantoza požiralnika (prizadene sluznico požiralnika),
• Motnja avtističnega spektra,
• duševna zaostalost,
• papilarni ali folikularni rak ščitnice,
• strukturne spremembe ščitnice (na primer nastanek adenoma, nodula ali golše),
• Karcinom ledvičnih celic,
• Žilne nepravilnosti,
• Lipomi (benigni tumorji mehkega tkiva),
• solitarni hamartom prebavil ali ganglionevrom (tumorju podobna benigna sprememba tkiva),
• Lipomatoza testisov

Kako se zdravi Cowdenov sindrom?

Cowdenov sindrom lahko zdravimo le simptomatsko. Zato je treba bolezen redno pregledovati glede na njene nepravilnosti za morebitno degeneracijo. Po potrebi se lahko tumor kirurško odstrani ali pa se sprejmejo drugi terapevtski ukrepi glede na zadevni simptom. Ker Cowdenov sindrom pomeni tudi povečano tveganje za razvoj benignih ali malignih tumorjev, morajo bolniki opravljati presejalne preglede za raka. V določenem časovnem obdobju so priporočljive naslednje preiskave:

• od postavitve diagnoze:
• vsakoletni telesni pregled, zlasti kože;
• letni pregled ščitnice
• za bolnice od 18. leta dalje
• mesečni pregled za raka dojk s samopregledovanjem mlečnih žlez
• za pacientke od 25. leta starosti dalje:
• letni klinični pregled dojk, ki ga opravi lečeči ginekolog
• za pacientke od 30. leta dalje
• letno mamografijo in magnetno resonanco dojk
• letni ginekološki presejalni pregled, ki vključuje presejalni pregled za raka maternične sluznice
• od 35. do 40. leta starosti dalje
• kolonoskopijo v presledkih najmanj desetih let,
• ultrazvočni pregled ali pregled ledvic z magnetno resonanco vsaki dve leti

Kakšna je prognoza za Cowdenov sindrom?

Leta 2010 je bila objavljena študija o Cowdenovem sindromu. Na podlagi 211 testnih oseb je bilo ugotovljeno, da približno 89 odstotkov vseh bolnikov s CS do 70. leta starosti razvije vsaj en maligni tumor. Tveganje, da bodo zboleli za malignim tumorjem, je manjše pri bolnikih moškega spola. Verjetnost, da se bo razvil rak debelega črevesa in danke, je približno 15-odstotna, verjetnost, da se bo razvil rak endometrija, pa približno 21-odstotna. Pri ženskah, ki trpijo za CS, je povečano tudi tveganje za razvoj raka dojk.