Kaj so črvi?

Črvi so zajedavci. Pri ljudeh se naselijo predvsem v prebavnem traktu in lahko v določenih okoliščinah povzročijo bolezni. Bolezni črvov se lahko pojavijo po vsem svetu, vendar so zaradi dobrih higienskih razmer v naših zemljepisnih širinah precej redke. Bolezni črvov, ki se pojavljajo v Nemčiji, so zato precej neškodljive in jih je mogoče z ustrezno terapijo hitro pozdraviti. Večino teh bolezni povzročajo na primer ogorčice. Predvsem otroci so zaradi večinoma neškodljivih glistavih bolezni prizadeti pogosteje kot v povprečju. Vendar pa je mogoče mnoge bolezni črvov dobro zdraviti z ustreznimi zdravili za odvajanje črvov.

Kaj je bolezen črvov?

Bolezni črvov se imenujejo tudi helmintoze. Povzročajo jih črvi in pogosto prizadenejo prebavila in/ali druge organe, kot so jetra, pljuča ali možgani. Najpogostejši črvi, ki se lahko prenesejo na človeka, so trakulje (cestode), nitaste črve (nematode) in sesalne črve (trematode).

Kateri so simptomi okužb s črvi?

Na gliste lahko kažejo naslednji precej nespecifični simptomi:

• Težave s spanjem,
• Težave s koncentracijo,
• Bolečine v trebuhu, ki jih lahko spremljata napihnjenost in pritisk v zgornjem delu trebuha,
• Slabost,
• Izguba apetita,
• Kožne spremembe in/ali srbenje v predelu zadnjika,
• Izločanje črvov ali delov črvov v blatu,
• Izguba telesne teže,
• Bledica in šibkost, ki ju lahko povzroči anemija,
• Žoltača, težko dihanje in razdražljiv kašelj lahko kažejo na pasjo ali lisičjo trakuljo,
• Vročina, glavobol in bolečine v trebuhu ter kri v blatu in/ali urinu po potovanju v Azijo in/ali Afriko lahko kažejo na sesalne črve (schistosome).

Kako se lahko okužite s črvi?

Zlasti pri vrstah črvov, ki so v Nemčiji še posebej pogoste, se okužba običajno zgodi skozi usta. Jajčeca črvov lahko na primer najdete na okuženi zelenjavi, odpadlem sadju, v pesku ali zemlji. Ker zlasti majhni otroci pogosto dajejo v usta umazane roke, pesek ali predmete, so s črvi okuženi pogosteje kot v povprečju. Okužbe s črvi pa se lahko prenesejo tudi z uživanjem surovega ali napol kuhanega mesa, ki je okuženo z ličinkami črvov. To velja na primer za trakulje. Po zaužitju jajčec ali ličink črvov z usti se lahko v telesu razvijejo v odrasle črve. Odvisno od vrste črva se lahko jajčeca ali deli črva izločijo z blatom.

Katere vrste črvov ločimo?

V naših geografskih širinah so še posebej pogoste naslednje vrste črvov:

• Nitaste gliste (nematode): Mednje spadajo tako imenovane gliste (oxyurans, Enterobius vermicularis). Zaužijemo jih z okuženo hrano, igračami ali perilom. Z nitastimi črvi so še posebej pogosto okuženi otroci v vrtcu ali osnovni šoli. Ti lahko zrastejo do 12 mm v dolžino in se naselijo v spodnjem delu tankega črevesa, debelem črevesu ali slepiču.
• Okrogle gliste (Ascaris lumbricoides): Pogosto jih zaužijemo z okuženo zelenjavo in se naselijo v tankem črevesu človeka, kjer odlagajo svoje ličinke, te pa skozi črevesno steno prehajajo v kri in po krvnem obtoku v jetra in pljuča. Med to selitvijo lahko ljudje trpijo za blago vročino, kašljem ali drugimi gripi podobnimi simptomi. Gliste lahko zrastejo do 40 cm v dolžino in v črevesju tvorijo vozličke ter tako zaprejo črevesje.
• Trihinele (Trichinella spiralis): so zlasti pogoste pri domačih in divjih prašičih, na ljudi pa se lahko prenesejo z uživanjem surovega svinjskega mesa. Če se trihinele naselijo v črevesju, povzročijo vodeno drisko, slabost, bruhanje in blago vročino. Če ličinke trihinel okužijo mišice, lahko pride do bolečin v mišicah ali zadrževanja vode. Če trihine dosežejo srce, lahko povzročijo miokarditis. V možganih povzročijo nevrološke simptome.

Kako se bolezen črvov diagnosticira?

Če sumimo na okužbo s črvi, zdravnik običajno opravi mikroskopski pregled blata. Pri tem odkrije jajčeca črvov, kar dokazuje okužbo. Če so črvi na primer pripadniki goveje in prašičje trakulje, so v blatu vidni že s prostim očesom. Jajčeca gliste lahko zagotovimo tako, da na črevesni izvod namestimo kos tesa folije. Jajčeca, ki se prilepijo na tesa folijo, so namreč vidna pod mikroskopom.

Če pa obstaja sum na akutno shistosomozo (sesajoče gliste) pri potnikih, ki se vračajo domov, lahko jajčeca sesajočih glist v blatu odkrijemo približno 5 do 12 tednov po domnevni okužbi. Alternativno se lahko opravi test za protitelesa v krvi.

Kako se lahko okužbe s črvi zdravijo?

Bolezni zaradi črvov, ki se pojavljajo v naših zemljepisnih širinah, lahko zdravnik običajno dobro zdravi s tako imenovanimi anthelmintiki. Zdravilo črve uniči in ti se lahko izločijo. Glede na vrsto črvov lahko uporabimo različna zdravila, kot so pirantel, albendazol ali mebendazol. Pogosto zadostuje en odmerek zdravila. V hujših primerih okužbe s črvi bo morda treba zdravilo jemati tri dni ali dlje časa. Včasih je morda priporočljivo zdravljenje ponoviti po približno dveh tednih, da bi preprečili novo okužbo s črvi.

Za podporo ustreznemu zdravljenju je treba v vsakem primeru upoštevati higieno. Le tako lahko preprečimo novo okužbo, hkrati pa ustrezno zaščitimo tudi okolje. Upoštevati je treba naslednje higienske ukrepe:

• temeljito in pogosto umivanje rok z milom: to velja zlasti po vsakem obisku stranišča, pred jedjo in pri otrocih po igri na prostem.
• Kratko strižite nohte in ne grizite nohtov
• skrbna intimna higiena
• vsak dan zamenjajte spodnje perilo
• Menjava posteljnine po zdravljenju proti črvom
• Pranje posteljnine in spodnjega perila pri najmanj 60 °C

Kakšna je prognoza po okužbi s črvi?

Če je okužba s črvi blaga, bi morala okužba po ustreznem zdravljenju z zdravili za odvajanje črvov hitro izzveneti. Če pa so prizadeti organi, so možnosti za ozdravitev odvisne od obsega okužbe s črvi. Če je bil prizadet mehur, se poveča tveganje, da se pozneje razvije rak na mehurju.