Duševne bolezni, kot sta depresija in anksiozne motnje, so v evropskih industrializiranih državah zelo razširjene in jih je verjetno mogoče razumeti tudi kot posledico življenjskih razmer v sodobni industrijski družbi. Prizadenejo lahko vsakogar, tudi domnevno močne in vplivne ljudi, za katere se najmanj pričakuje, da bodo trpeli. Zaenkrat še ni v vseh podrobnostih jasno, zakaj so te bolezni tako razširjene. Dejstvo je, da jih je mogoče pripisati različnim vzrokom, zagotovo ne le stresnemu okolju, v katerem ljudje živijo. Zdaj vemo, da so nihanje razpoloženja, depresija in tesnoba posledica tako eksogenih kot endogenih dejavnikov. Na eksogeni strani so med njimi psihosocialni vplivi, kot so travmatične izkušnje in kronični stres. Na endogeni strani imajo pomembno vlogo nevrobiološki dejavniki. Ti vključujejo spremembe v hormonskem ravnovesju ter spremembe koncentracije nevronskih sporočilnih snovi v možganih. Kronične vnetne procese so nevrologi v zadnjih letih opredelili kot dodaten vplivni dejavnik. Ker jih zdravniki in bolniki običajno ne odkrijejo, so bili dolgo časa spregledani kot še en možen vzrok ali ojačevalec nihanja razpoloženja in depresije.
Vnetje vpliva na razpoloženje
Danes na podlagi intenzivnih nevrobioloških raziskav vemo, da se zdi, da ima vnetje aktivno vlogo pri razvoju in krepitvi depresivnih epizod. Glede na to lahko nevronski vnetni procesi vplivajo na to, kako se odzivamo na eksogene dražljaje. Kot so ugotovili raziskovalci, spodbujajo pretirane odzive na negativne informacije, ki na ljudi prihajajo od zunaj. Z vnetjem so povezane tudi spremembe v endogenem sistemu nagrajevanja in v izražanju telesnih simptomov. Po drugi strani pa se zdi, da vnetje le malo vpliva na kognitivne sposobnosti prizadetih oseb. Poleg tega so nam raziskave v zadnjih letih dale tudi idejo o tem, kako je vnetje lahko povezano z depresijo na molekularni ravni. V skladu s tem lahko že najmanjša vnetja v možganih porušijo ravnovesje nevronskih sporočilnih snovi, kot sta melatonin in serotonin, ter povzročijo pomanjkanje živčnih končičev možganskih celic. Pomanjkanje serotonina v končičih možganskih celic, imenovanih sinapse, je dokazano vzrok za depresijo. Če pomanjkanje serotonina odpravimo z določenimi zdravili, se izboljša tudi depresija. Najpomembnejši antidepresivi, ki jih danes uporabljajo zdravniki, precej uspešno delujejo po tem načelu delovanja. Vendar pa ta zdravila ne morejo zavirati osnovnega vnetja. Če bi jim to uspelo, bi odpravili enega od vzrokov za pomanjkanje serotonina in s tem tudi vzrok za depresijo. Opravljene so bile študije o zdravljenju depresije s protivnetnimi zdravili, kot so diklofenak, ibuprofen in druga. Vendar le z zelo zmernim uspehom. Doslej še nobeno protivnetno zdravilo ni bilo odobreno za zdravljenje depresije. To bi bilo problematično tudi zato, ker so protivnetna zdravila, ki se običajno uporabljajo kot zdravila za zdravljenje revmatizma, lahko zaradi stranskih učinkov precej problematična. Veliko bolj elegantno bi bilo na vnetne procese v možganih vplivati z naravnimi sredstvi, še posebej, ker ta obstajajo.
Hrana za razpoloženje - izboljšanje depresivnega razpoloženja s hrano
Številna živila so naravna protivnetna sredstva, ki jih lahko uporabljamo. Med njimi so ananas, limone, paprika, paradižnik, oreščki, rastlinska olja, mastne ribe in še nekaj drugih. Ali so vsa enako uporabna kot naravna protivnetna sredstva, zaradi pomanjkanja študij še vedno ni jasno. Kot del zdrave uravnotežene prehrane so vsekakor koristni za zdravje, zlasti ker se z vse slabšo kakovostjo prehrane povečuje tveganje za depresijo, prav tako pa tudi za druge bolezni. Za nekatera od teh živil že obstajajo konkretne študije, ki se ukvarjajo z vprašanjem, ali lahko v praksi dejansko pozitivno vplivajo na depresijo. Takšne študije so lahko nato v pomoč tudi pri oblikovanju protivnetno-antidepresivnega prehranskega načrta. Takšne študije obstajajo za protivnetne maščobne kisline omega-3 iz rastlinskih in živalskih virov. Zato so dobra rastlinska olja (npr. olje oljne ogrščice, laneno olje) in mastne ribe (npr. losos, skuša) preprosto del zdrave prehrane, ki lahko ugodno vpliva tudi na nihanje razpoloženja.
Nasvet:
Med običajnimi rastlinskimi olji je rastlinske maščobne kisline omega-3 ALA največ v lanenem, repičnem, orehovem in sojinem olju. Sončnično in oljčno olje vsebujeta le malo maščobnih kislin omega-3. Od užitnih rib največ maščobnih kislin omega-3 (EPA in DHA) vsebujejo sled, sardine, tuna, losos, skuša in jegulja. Trska in vahnja jih vsebujeta le malo.
Vir:
Gałecki P, Talarowska M. Vnetna teorija depresije. Psychiatr Pol. 2018 Jun 30;52(3):437-447.
Adzic M et al. Therapeutic Strategies for Treatment of Inflammation-related Depression. Curr Neuropharmacol. 2018 Jan 30;16(2):176-209.
Larrieu T, Layé S. Food for Mood: Relevance of Nutritional Omega-3 Fatty Acids for Depression and Anxiety. Front Physiol. 2018 Aug 6;9:1047.
Deacon G et al. Omega 3 polyunsaturated fatty acids and the treatment of depression; Crit Rev Food Sci Nutr. 2017 Jan 2;57(1):212-223.
Vnetje vpliva na razpoloženje
Danes na podlagi intenzivnih nevrobioloških raziskav vemo, da se zdi, da ima vnetje aktivno vlogo pri razvoju in krepitvi depresivnih epizod. Glede na to lahko nevronski vnetni procesi vplivajo na to, kako se odzivamo na eksogene dražljaje. Kot so ugotovili raziskovalci, spodbujajo pretirane odzive na negativne informacije, ki na ljudi prihajajo od zunaj. Z vnetjem so povezane tudi spremembe v endogenem sistemu nagrajevanja in v izražanju telesnih simptomov. Po drugi strani pa se zdi, da vnetje le malo vpliva na kognitivne sposobnosti prizadetih oseb. Poleg tega so nam raziskave v zadnjih letih dale tudi idejo o tem, kako je vnetje lahko povezano z depresijo na molekularni ravni. V skladu s tem lahko že najmanjša vnetja v možganih porušijo ravnovesje nevronskih sporočilnih snovi, kot sta melatonin in serotonin, ter povzročijo pomanjkanje živčnih končičev možganskih celic. Pomanjkanje serotonina v končičih možganskih celic, imenovanih sinapse, je dokazano vzrok za depresijo. Če pomanjkanje serotonina odpravimo z določenimi zdravili, se izboljša tudi depresija. Najpomembnejši antidepresivi, ki jih danes uporabljajo zdravniki, precej uspešno delujejo po tem načelu delovanja. Vendar pa ta zdravila ne morejo zavirati osnovnega vnetja. Če bi jim to uspelo, bi odpravili enega od vzrokov za pomanjkanje serotonina in s tem tudi vzrok za depresijo. Opravljene so bile študije o zdravljenju depresije s protivnetnimi zdravili, kot so diklofenak, ibuprofen in druga. Vendar le z zelo zmernim uspehom. Doslej še nobeno protivnetno zdravilo ni bilo odobreno za zdravljenje depresije. To bi bilo problematično tudi zato, ker so protivnetna zdravila, ki se običajno uporabljajo kot zdravila za zdravljenje revmatizma, lahko zaradi stranskih učinkov precej problematična. Veliko bolj elegantno bi bilo na vnetne procese v možganih vplivati z naravnimi sredstvi, še posebej, ker ta obstajajo.
Hrana za razpoloženje - izboljšanje depresivnega razpoloženja s hrano
Številna živila so naravna protivnetna sredstva, ki jih lahko uporabljamo. Med njimi so ananas, limone, paprika, paradižnik, oreščki, rastlinska olja, mastne ribe in še nekaj drugih. Ali so vsa enako uporabna kot naravna protivnetna sredstva, zaradi pomanjkanja študij še vedno ni jasno. Kot del zdrave uravnotežene prehrane so vsekakor koristni za zdravje, zlasti ker se z vse slabšo kakovostjo prehrane povečuje tveganje za depresijo, prav tako pa tudi za druge bolezni. Za nekatera od teh živil že obstajajo konkretne študije, ki se ukvarjajo z vprašanjem, ali lahko v praksi dejansko pozitivno vplivajo na depresijo. Takšne študije so lahko nato v pomoč tudi pri oblikovanju protivnetno-antidepresivnega prehranskega načrta. Takšne študije obstajajo za protivnetne maščobne kisline omega-3 iz rastlinskih in živalskih virov. Zato so dobra rastlinska olja (npr. olje oljne ogrščice, laneno olje) in mastne ribe (npr. losos, skuša) preprosto del zdrave prehrane, ki lahko ugodno vpliva tudi na nihanje razpoloženja.
Nasvet:
Med običajnimi rastlinskimi olji je rastlinske maščobne kisline omega-3 ALA največ v lanenem, repičnem, orehovem in sojinem olju. Sončnično in oljčno olje vsebujeta le malo maščobnih kislin omega-3. Od užitnih rib največ maščobnih kislin omega-3 (EPA in DHA) vsebujejo sled, sardine, tuna, losos, skuša in jegulja. Trska in vahnja jih vsebujeta le malo.
Vir:
Gałecki P, Talarowska M. Vnetna teorija depresije. Psychiatr Pol. 2018 Jun 30;52(3):437-447.
Adzic M et al. Therapeutic Strategies for Treatment of Inflammation-related Depression. Curr Neuropharmacol. 2018 Jan 30;16(2):176-209.
Larrieu T, Layé S. Food for Mood: Relevance of Nutritional Omega-3 Fatty Acids for Depression and Anxiety. Front Physiol. 2018 Aug 6;9:1047.
Deacon G et al. Omega 3 polyunsaturated fatty acids and the treatment of depression; Crit Rev Food Sci Nutr. 2017 Jan 2;57(1):212-223.