Preskoči na glavno vsebino

Kaj je Dercumova bolezen?

Dercumova bolezen je znana tudi pod imenom adipositas dolorosa in opisuje zelo redko kronično obliko debelosti. Bolezen se od običajne debelosti razlikuje po naravi in bolečnosti maščobnega tkiva. Pri Dercumovi bolezni se v podkožnem vezivnem tkivu tvorijo boleče maščobne obloge, imenovane lipomi. Če ti vztrajajo vsaj tri mesece, se bolezen običajno imenuje Dercumova bolezen. Pri tej bolezni so večinoma prizadete noge in roke, pa tudi predel trupa, medenica in zadnjica.

Ženske med 25. in 40. letom starosti imajo večjo verjetnost, da zbolijo za to boleznijo, kot v povprečju, veliko bolnikov pa že izhaja iz debele družine. Za vzrok Decrumove bolezni se pogosto šteje tudi alkoholizem. Medicinsko znanje o natančnih vzrokih bolezni in ustrezni metodi zdravljenja je za zdaj še nepopolno razjasnjeno. Zato je zdravljenje Decrumove bolezni običajno zdravljenje bolečine.

Kateri so vzroki Decrumove bolezni?

Vzroki za Dercumovo bolezen še vedno niso znani. Vendar zdravniki domnevajo, da se bolezen razvije zaradi genetske nagnjenosti. Poleg tega imajo lahko pri nastanku bolezni pomembno vlogo tudi imunološki procesi ter motnje v sintezi maščobnih kislin C18, motnje v delovanju ščitnice in/ali motnje v regulaciji živčnega sistema. Zaenkrat ni prepričljivih znanstvenih študij, ki bi dokazovale te teorije, saj gre za zelo redko klinično sliko.

Katere so različne oblike Dercumove bolezni?

Dercumovo bolezen lahko razdelimo na naslednje tri vrste:

  • Tip I: tako imenovani juxtaartikularni tip, ki je povezan z bolečimi maščobnimi blazinicami na bokih ali kolenih.
  • Tip II: tako imenovani difuzni, generalizirani tip, ki je povezan z nastankom bolečih maščobnih oblog na različnih delih telesa.
  • Tip III: tako imenovani nodularni tip, imenovan tudi lipomatoza, ki je povezan z nastankom bolečih lipomov s sočasno debelostjo (adipoznostjo) ali brez nje.

Kako lahko preprečimo Dercumovo bolezen?

Primernih preventivnih ukrepov za preprečevanje bolezni ni. Kljub temu se je treba izogibati prekomerni telesni teži.

Kateri so simptomi Dercumove bolezni?

Veliko bolnikov, ki trpijo za Dercumovo boleznijo, je debelih. Vendar pa lahko bolezen prizadene tudi ljudi z normalno telesno težo. Tipični znaki Dercumove bolezni so podkožne obloge maščobnega tkiva. Te se kažejo predvsem na naslednjih delih telesa:

  • na notranji strani nadlakti,
  • zunanja in notranja stran stegna,
  • komolcih,
  • kolenih,
  • trebuhu,
  • na zadnjici

 

Prizadeti se pritožujejo nad zbadajočimi ali pekočimi bolečinami, ki se pojavijo že ob rahlem pritisku na maščobne obloge. Zdravniki to imenujejo hiperalgezija. Sčasoma se lahko te bolečine stopnjujejo in znatno zmanjšajo kakovost bolnikovega življenja.

Kdaj se je treba zaradi pritožb posvetovati z zdravnikom?

Bolečine v maščobnem tkivu lahko kažejo na Dercumovo bolezen, zato jih mora zdravnik hitro razjasniti. Zdravniški nasvet pa je potreben najkasneje takrat, ko naraščajoče maščobno tkivo povzroči omejitve v gibalnem sistemu ali druge pritožbe. Pogosto se pri bolnikih zaradi bolezni lahko pojavijo tudi psihološke pritožbe, ki jih mora spremljati terapevt. Najbolje je, če je terapevt v tesnem stiku z lečečim zdravnikom.

Kako se diagnosticira Dercumova bolezen?

Dercumova bolezen se običajno diagnosticira s preiskavo drobnega maščobnega tkiva. V nekaterih primerih se lahko opravi tudi slikanje z magnetno resonanco (MRI), ki lahko zagotovi diagnostične informacije o bolezni. Diagnozo postavi splošni zdravnik ali specialist.

Kako se Dercumova bolezen zdravi?

Zdravljenje Dercumove bolezni je še vedno zelo nezadovoljivo in je večinoma zgolj simptomatsko, tj. odpravljanje simptomov. Na primer, predpiše se zdravilo za lajšanje bolečin analgetik. Možna je tudi infuzija z anestetikom lidokainom. Običajno to privede do tega, da bolnik ostane brez bolečin več dni ali tednov, v nekaterih primerih celo več mesecev. Ker pa ima ta terapija nekatere stranske učinke, je ni mogoče uporabljati trajno. Do zmanjšanja bolečine lahko pride tudi z lidokainskimi obliži ali kremami v oslabljeni obliki.

Namesto zdravil se lahko bolnik zateče tudi k liposukciji ali kirurški odstranitvi maščobnega tkiva (eksciziji). Vendar oba postopka prinašata veliko tveganje za ponovitev bolezni (visoka stopnja ponovitve). Dercumovo bolezen zdravi specialist, katerega specialnost so bolezni maščobnega tkiva. Posamezne simptome bolezni lahko zdravijo različni specialisti, na primer gastroenterologi ali dermatologi. Za bolj zdrav način življenja in spremembo prehrane za zmanjšanje telesne teže se je treba posvetovati s strokovnjakom za prehrano.

Ker je Dercumova bolezen kronična bolezen, bolnik potrebuje vseživljenjsko zdravljenje. V številnih primerih je potrebna tudi psihološka terapija, saj bolniki ne trpijo le zaradi včasih hudih bolečin, ampak se tudi zavedajo, da njihove bolezni ni mogoče pozdraviti.

Katera so tveganja za nastanek Decercumove bolezni?

Decrumova bolezen lahko zaradi izjemnega kopičenja maščobnega tkiva povzroči omejitve gibljivosti, pa tudi težave s sklepi. Veliko bolnikov trpi tudi za motnjami spanja, motnjami spomina ali koncentracije, depresijo ali tesnobo. Precej redko lahko povzroči tudi hitrejši srčni utrip, ki ga spremlja zadihanost, razvoj sladkorne bolezni in mišično oslabelost ali bolečine.