Kaj je endometrijski karcinom?
Endometrijski karcinom se pogovorno imenuje tudi rak maternice in pomeni maligni tumor, ki izvira iz notranje sluznice maternice. Rak maternice je eden najpogostejših malignih rakov spolovil pri ženskah. Povprečna starost, pri kateri se odkrije rak maternične sluznice, je od 65 do 70 let.
Kateri dejavniki tveganja spodbujajo razvoj endometrijskega karcinoma?
Obstajajo endogeni in eksogeni dejavniki tveganja, ki lahko spodbudijo razvoj endometrijskega karcinoma. Endogeni dejavniki tveganja vključujejo prekomerno telesno težo (debelost), sladkorno bolezen, zgodnji začetek menstrualne krvavitve in/ali pozen začetek menopavze, brez nosečnosti in prisotnost sindroma policističnih jajčnikov in/ali tumorjev, ki izločajo estrogen.
Eksogeni dejavniki tveganja vključujejo odsotnost naravnega začetka menstrualnega cikla, vendar nadomestno zdravljenje z estrogeni in/ali predhodno radioterapijo. Če povzamemo, imajo torej ženske, ki so bile noseče, manjše tveganje za razvoj raka endometrija kot ženske, ki niso bile noseče. Tveganje za razvoj raka materničnega vratu se s številom nosečnosti bistveno zmanjšuje. Vendar pa tudi dolgotrajna uporaba ženskega spolnega hormona estrogena povečuje tveganje za razvoj raka endometrija.
Kako lahko preprečimo razvoj raka endometrija?
Čeprav ni ciljno usmerjenih presejalnih testov, kot je presejanje za raka maternice, lahko bolezen vseeno preprečimo na naslednji način:
- Zmanjševanje telesne teže, na primer z redno telesno dejavnostjo,
- različne kontracepcijske metode, kot so kontracepcijske tabletke, ki so običajno sestavljene iz kombinacije estrogena in progestagena,
- Rojstvo otroka v pozni starosti
Kateri simptomi kažejo na endometrijskega raka?
Vsaka oblika krvavitve, ne glede na to, ali se pojavi v premenopavzi ali v postmenopavzi, lahko kaže na endometrijski karcinom. V 5 odstotkih vseh primerov bolezni se krvavitev v zgodnji postmenopavzi izkaže za simptom endometrijskega karcinoma, medtem ko se v pozni postmenopavzi kar 50 odstotkov vseh rakov kaže s krvavitvijo. Eden od petih endometrijskih karcinomov po drugi strani ne povzroča nobenih simptomov in je običajno diagnosticiran le po naključju. Če je endometrijski rak že bolj napredoval, lahko povečan izcedek in bolečine kažejo na raka materničnega vratu. Ker se endometrijski karcinom običajno kaže s temi simptomi, je pomembno, da ga zdravnik diagnosticira v zgodnji fazi.
Kako se diagnosticira endometrijski rak?
Če obstaja sum na endometrijski karcinom na primer zaradi krvavitve, se najprej opravijo ginekološki pregledi, da se razjasni, ali krvavitev prihaja iz maternice. V ta namen ginekolog običajno opravi ultrazvok, ki mu sledi histeroskopija, če so izvidi nenormalni. Med tem posegom se običajno postrga maternična votlina, po potrebi pa se pregledata tudi mehur in danka, da se ugotovi, kako napredoval je endometrijski karcinom.
Šele ko patolog pregleda izrezan material, lahko postavi končno diagnozo, ki opredeljuje tudi stopnjo diferenciacije endometrijskega karcinoma. Običajno sledi nadaljnja diagnostika z dodatnimi slikovnimi postopki, kot sta magnetna resonanca (MRI) in/ali rentgensko slikanje, da se ugotovi, ali je tumor že metastaziral.
V katere faze tumorja se razvršča endometrijski karcinom?
Endometrijski karcinom običajno delimo na dve vrsti:
- Tumorji tipa I: najpogosteje se pojavljajo pri mlajših bolnicah pred nastopom menopavze. Običajno so ženske s prekomerno telesno težo. Tumorji tipa I so običajno nizkomaligni.
- Tumorji tipa II: običajno so visoko maligni (maligni) in se pojavljajo predvsem pri starejših ženskah.
Kako se zdravi endometrijski karcinom?
Endometrijski karcinom lahko zdravimo s kirurškim posegom z nadaljnjo radioterapijo ali s primarno radioterapijo. Ker ima kirurško zdravljenje običajno boljšo prognozo, je bolj priporočljivo kot zdravljenje z obsevanjem. Vendar pa so nekatere bolnice, ki jih zaradi splošnega zdravstvenega stanja ali drugih kontraindikacij ni mogoče operirati.
Če gre za zgodnji stadij tumorja, ga običajno zdravimo z delno ali popolno kirurško odstranitvijo maternice (histerektomija). Poleg tega se pri tem postopku odstranijo tudi jajčniki (adneksi). V večini primerov se operacija izvede z laparoskopijo iz nožnice, kar pomeni, da se lahko izognemo trebušnemu rezu. Če je tumor že bolj napredoval, je treba odstraniti tudi bezgavke. Če je tumor prizadel bezgavke, je morda potrebno tudi pooperativno obsevanje.
Poleg operacije in kemoterapije je ena od možnosti zdravljenja endometrijskega karcinoma tudi radioterapija. Z obsevanjem lahko zmanjšamo velikost tumorja pred operacijo ali uničimo mikroskopske ostanke tumorja po operaciji. Kot paliativna metoda je radioterapija namenjena lajšanju simptomov, če na primer tumorja zaradi napredovalega stadija ni več mogoče zdraviti. Katera metoda zdravljenja bo uporabljena, ni odvisno le od stopnje tumorja, temveč tudi od splošnega zdravstvenega stanja bolnika.
Kakšna je prognoza za raka endometrija?
Karcinom endometrija, ki je že metastaziral in je bolnica že razmeroma stara, ima slabo napoved za popolno ozdravitev. Na splošno je povprečna petletna stopnja preživetja po zdravljenju endometrijskega karcinoma v stadiju I ali II med 70 in 95 odstotki. Po drugi strani pa je pri endometrijskem karcinomu stadija III ali IV povprečna petletna stopnja preživetja med 10 in 60 odstotki. Praviloma približno 63 odstotkov vseh bolnic ostane brez tumorja vsaj 5 let po zdravljenju.