Kaj je eritrazma?
Eritrazma je bakterijska okužba zgornje plasti kože, ki je običajno neškodljiva in je znana tudi pod sinonimom medvedje skakanje. Eritrazma se večinoma pojavlja na vlažnih predelih kože, na primer na področju pazduh in/ali dimelj, lahko pa se pojavi tudi med prsti na nogah in/ali pod prsmi. Za eritrazmo trpi približno 5 odstotkov prebivalcev Srednje Evrope, kar je razmeroma pogosto, čeprav je ta kožna bolezen pogostejša v tropskih regijah. V povprečju za boleznijo, ki lahko hitro dobi tudi kroničen potek, zboli več moških kot žensk.
Eritrasma se pojavi kot razbarvanje kože, ki je jasno razmejeno in se lahko z napredovanjem bolezni povečuje. V večini primerov lahko eritrazmo zdravimo z mazili ali kremami.
Kako se eritrazma razvije?
Eritrazmo običajno povzroča bakterija Corynebacterium minutissimum, ki je naravni del človeške kožne flore in zato običajno ne povzroča kožne bolezni. Vendar se pri ljudeh, ki trpijo zaradi imunske pomanjkljivosti (imunosupresije), sladkorne bolezni ali prekomerne telesne teže (debelosti) in/ali se prekomerno potijo (hiperhidroza), eritrazma običajno razvije. Tveganje za razvoj eritrazem se poveča, če bolnik veliko časa preživi v toplem in vlažnem podnebju, saj kožna bolezen posebej prizadene tudi tiste dele telesa, ki zaradi znojenja ostanejo rahlo vlažni. To so na primer pazduhe, področje dimelj in genitalni predel ter prostori med prsti na nogah in predeli kože pod prsmi. Pri bolnikih s prekomerno telesno težo so pogosto prizadete tudi kožne gube trebušne stene.
Pri razvoju eritrazme bakterije napadejo zgornjo tretjino povrhnjice (stratum corneum). Korynebakterije se naselijo v medceličnem prostoru in v notranjosti kožnih celic.
Kateri so simptomi eritrazme?
Eritrazma se sprva kaže kot enakomerna rdečkasta obarvanost kože, ki se jasno loči od preostale kože, sicer pa ne povzroča nobenih simptomov. Sčasoma prizadeta območja kože spremenijo barvo, postanejo rjavkasta in lahko se na njih pojavijo drobne gubice, imenovane lišaji. Poleg tega se lahko koža začne luščiti, postane hrapava, na njej se pojavijo majhne razpoke in se začne bolj potiti. Nekateri bolniki se pritožujejo tudi nad neprijetnim srbenjem prizadetih delov kože.
Kako se eritrazma diagnosticira?
Čeprav so zunanje kožne spremembe pri eritrazmi precej značilne, je bolezen običajno težko ločiti od drugih kožnih vnetij, kot sta glivična okužba ali luskavica. Za zanesljivo diagnozo bo dermatolog zato uporabil UV-žarnico (tako imenovano Woodovo svetilko). Svetloba pod UV-žarnico povzroči, da prizadeto območje kože fluorescira v koralno rdeči barvi. To je posledica dejstva, da sprožilna bakterija eritrazma proizvaja fluorescentno snov (tako imenovani porfirin) korni bakterije. Poleg pregleda z UV-žarnico lahko kornibakterije dokazljivo odkrijemo tudi z vzorcem kožnih lusk.
Kako se eritrazma zdravi?
Prizadete dele kože praviloma zdravimo z mazilom dva do štiri tedne. Na voljo so različne učinkovine. Poleg antimikotika bifonazola se lahko uporablja tudi kotrimazol. Olajšanje pa lahko zagotovijo tudi nekatera antibakterijska mazila, kot so klindamicin, eritromicin ali fuzidna kislina. Če pa je eritrazma huda, je lahko potrebno tudi sistemsko antibiotično zdravljenje, na primer v obliki klaritromicina.
Poleg medicinskega zdravljenja mora bolnik poskušati ohranjati ustrezne predele kože suhe. Območje kože lahko na primer po prhanju ali kopanju previdno osuši. Ljudje, ki so nagnjeni k prekomernemu potenju, naj tudi čez dan vedno znova osušijo predel kože. Poleg tega morajo vsi prizadeti uporabljati mila z dokaj nizko vrednostjo pH, saj lahko ta zgodaj uničijo bakterije. Prav tako se je treba izogibati mastnim mazilom.
Kakšne so možnosti za ozdravitev eritrazme?
Če eritrazme ne zdravimo, se kožna okužba verjetno poveča, vendar običajno ne povzroči nadaljnjih zapletov, razen morebitnih dodatnih okužb. Kljub uspešnemu zdravljenju lahko obarvanost kože še nekaj časa vztraja. Prav tako ni mogoče izključiti, da se eritrazma ponovno pojavi. Zato je pomembno, da eritrazmo preventivno preprečimo tako, da prizadete dele kože preventivno ohranjamo suhe. Bolniki naj nosijo tudi oblačila, ki dihajo, zlasti v situacijah, ko se veliko potijo. Če sumimo, da imamo patološko tvorbo znoja, moramo poiskati zdravniško pomoč, da se že v zgodnji fazi začnejo ustrezne možnosti zdravljenja.