Kaj je Gorlinov sindrom?
Gorlinov sindrom se imenuje tudi sindrom bazalnoceličnega nevusa in lahko že v zgodnjem otroštvu privede do malignih kožnih tumorjev, tako imenovanih bazalnoceličnih karcinomov, ali malignih možganskih tumorjev (meduloblastom). Poleg tega lahko Gorlinov sindrom povzroči ciste čeljusti ali skeletne malformacije, zlasti reber in hrbtenice. Gorlinov sindrom je genetska bolezen in zato spada med bolezni z nagnjenostjo k raku, ki se pojavlja pri približno eni od 30.000 do 57.000 oseb. V 70 do 80 odstotkih vseh primerov se prenaša s staršev na otroke.
Kako se razvije Gorlinov sindrom?
Gorlinov sindrom je posledica dedne bolezni, mutacije genov PTCH1 in SUFU. Ta dva gena omogočata celicam, da se odzivajo na zunanje signale. Zaradi mutacije ta signalna pot ne deluje več pravilno, zato lahko nastanejo tumorji. Medtem ko mutacija gena PTCH1 pogosto vodi v nastanek bazalnoceličnih karcinomov in čeljustnih cist, je gen SUFU nadpovprečno pogosto odgovoren za razvoj meduloblastomov.
Katere simptome povzroča Gorlinov sindrom?
Gorlinov sindrom lahko povzroči veliko različnih simptomov, ki so vedno odvisni od starosti bolnika. Tipični znaki Gorlinovega sindroma so razvoj bazalnoceličnega karcinoma, medulloblastoma in/ali cist na čeljusti. Poleg tega se lahko Gorlinov sindrom kaže z naslednjimi znaki:
- zaostanek v razvoju grobe motorike,
- Nepravilnosti na obrazu, kot so balkonsko čelo, grobe obrazne poteze ali kožne grimase (milia),
- številne kožne manifestacije, kot so toča (chalazion), ciste lojnic (atheroma) in nastanek benignega tumorja, ki lahko vključuje kožo, lase ali zobe (dermoidna cista)
Kako se diagnosticira Gorilnov sindrom?
Značilnosti, ki se pojavljajo pri Gorilnovem sindromu, so medicinski strokovnjaki razdelili na glavna in manjša merila. Diagnoza bolezni velja za gotovo v naslednjih primerih:
- prisotna sta dva glavna in en manjši kriterij,
- je prisotno eno večje in tri manjša merila,
- obstajajo genetski dokazi o mutaciji gena (PTCH1 ali SUFU), ki je odgovoren za razvoj Gorlinovega sindroma.
Naslednji dejavniki spadajo med glavna merila:
- pojav bazalnoceličnega karcinoma pred 30. letom starosti ali pojav več kot petih multiplih bazalnoceličnih karcinomov,
- sorodstvo v prvi stopnji z osebo, pri kateri se je že pojavil bazalnocelični karcinom,
- Kalcifikacija trdega dela možganske membrane, ki ločuje obe možganski polobli (falx cerebri), pred 20. letom starosti,
- Nastanek čeljustnih cist,
- Motnje poroženevanja rok in/ali stopal
Naslednji dejavniki štejejo kot manj pomembna merila:
- Nastanek meduloblastoma v otroštvu,
- Prisotnost cist v trebuhu ali pljučih,
- Pojav nadpovprečno velike lobanje (makrocefalija),
- Razcep ustnice ali neba,
- Anomalija vretenc ali reber,
- dodatni prst ali palec (polidaktilija),
- benigni fibroidi jajčnikov ali srca,
- Anomalije oči, kot so katarakta ali razvojne napake in/ali pigmentne spremembe mrežnice
Za diagnosticiranje Gorlinovega sindroma se opravi več rentgenskih preiskav čeljusti, lobanje, pljuč in hrbtenice. Pregledati in genetsko testirati je treba tudi bližnje krvne sorodnike, saj je Gorlinov sindrom dedna bolezen.
Kateri presejalni testi so na voljo?
Za zgodnjo diagnozo Gorlinovega sindroma se preveri, ali je prišlo do spremembe v genih PTCH1 ali SUFU. Če se ugotovi mutacija PTCH1, je treba sprejeti naslednje previdnostne ukrepe:
- dermatološki pregledi od 10. leta starosti dalje,
- Osnovni ehokardiogram v otroštvu,
- zobni rentgen čeljustnic od 8. leta starosti naprej v presledkih vsakih 12 do 18 mesecev,
- Ultrazvok jajčnikov od 18. leta starosti
Nosilci mutacije SUFU morajo opraviti enake preglede, vendar se lahko izognejo rentgenskemu pregledu čeljusti. Poleg tega bi morali imeti nosilci mutacije SUFU presejalni pregled za meduloblastom. Ta vključuje slikanje z magnetno resonanco (MRI) v štirimesečnih presledkih do tretjega leta starosti. Od takrat naprej zadostujejo pregledi v šestmesečnih presledkih do 5. leta starosti.
Kako se zdravi Gorlinov sindrom?
Zdravljenje Gorlinovega sindroma je odvisno od ustrezne bolezni in obstoječih simptomov. Če se je zaradi Gorlinovega sindroma pojavil bazalnocelični karcinom, ga je treba zdraviti čim prej. Praviloma poskušamo tumor v celoti odstraniti s kirurškim posegom. Kot alternativa kirurškemu posegu se lahko uporabi hladno, lasersko ali fotodinamično zdravljenje.
Če pa bolnik trpi za meduloblastomom, se lahko operacija izvede v kombinaciji s kemoterapijo. Običajno se izogibamo obsevanju, ker se poveča tveganje za nastanek bazalnoceličnega karcinoma na obsevanem območju.
Če gre po drugi strani za čeljustne ciste, jih je mogoče kirurško odstraniti. V primeru fibromov jajčnikov se v večini primerov prav tako poskuša izvesti operacijo, pri čemer se jajčnika ne poškoduje ali odstrani. Če gre po drugi strani za fibrom srca, mora imeti bolnik redne kardiološke preglede.
Na kaj morajo biti bolniki z Gorlinovim sindromom še posebej pozorni?
Bolniki z Gorlinovim sindromom se morajo izogibati neposredni sončni svetlobi, saj ta povečuje tveganje za razvoj bazalnoceličnega karcinoma. Če se pojavijo nevrološke nepravilnosti, kot so glavoboli, zaspanost, ki lahko gre vse do izgube zavesti, težave pri gibanju in koordinaciji ter jutranje bruhanje, se je treba nujno posvetovati z zdravnikom.