Kaj je inzulinom?
Inzulinom je tumor celic beta trebušne slinavke. Čeprav je tumor redek, je najpogostejši endokrini tumor trebušne slinavke in izloča inzulin v prekomerni obliki. Zaradi nenadzorovanega izločanja inzulina se raven sladkorja v krvi zniža in bolnik utrpi hipoglikemijo.
Inzulinom nastane iz celic otočkov in je lahko maligen v 10 odstotkih vseh primerov. V približno 90 odstotkih vseh primerov bolezni je tumor benigen in se pojavlja posamično. V nasprotnem primeru ga imenujemo multipli mikroadenom. Nadpovprečno veliko inzulinomov se razvije med 50. letom, pri čemer se bolezen pri ženskah pojavi približno dvakrat pogosteje kot pri moških.
Kako se razvije inzulinom?
Inzulinom se običajno razvije iz adenomatozno degeneriranih celic B Langerhanovih otočkov v trebušni slinavki. Zaradi degeneracije nastaja presežek inzulina, ki se iz pankreasa sprošča neposredno v krvni obtok. V malo manj kot polovici vseh primerov bolezni adenom poleg inzulina proizvaja tudi gastrointestinalne hormone, tj. hormone prebavnega trakta. Med njimi so na primer hormoni vazoaktivnega črevesnega peptida (VIP). Ta je odgovoren za sproščanje mišic želodca, črevesa, sapnika in bronhijev.
Zakaj natančno se razvije inzulinom, še ni pojasnjeno. Dokazano pa je, da se inzulinomi pogosteje pojavljajo v okviru multiple endokrine neoplazije (MEN).
Ali je inzulinom nevaren?
V 85 odstotkih vseh primerov bolezni so inzulinomi benigni in se pojavljajo solitarno. Le v 6 do 13 odstotkih vseh primerov se pojavi multipla tvorba inzulinomov. Če inzulinom metastazira, se običajno razširi v peripankreatično maščobno tkivo in v okoliške organe, kot sta dvanajstnik ali vranica. Prve metastaze običajno najdemo v bezgavkah in v jetrah.
Do česa vodi povečana proizvodnja inzulina?
Inzulinom proizvaja inzulin v trebušni slinavki. Ta je hormon, ki se pri zdravih ljudeh sprošča v kri in vpliva na raven sladkorja v krvi. Inzulin v krvnem obtoku namreč pošilja telesu signale, ki spodbujajo celice, da absorbirajo in predelajo sladkor. Ta proces zniža raven sladkorja v krvi. Pri inzulinomu je torej presežek inzulina, tj. telesne celice imajo na voljo več sladkorja, kot ga dejansko potrebujejo. Ta neporabljeni sladkor se običajno shranjuje v obliki telesne maščobe, zato veliko bolnikov z inzulinomom trpi zaradi prekomerne telesne teže (debelosti).
Kateri so simptomi inzulinoma?
inzulinom se običajno kaže z obliko hipoglikemije, tako imenovano hipoglikemijo na tešče, ki se večinoma pojavlja med postenjem. To lahko povzroči različne simptome , ki so lahko psihiatrične in nevrološke narave :
- Motnje centralnega živčnega sistema,
- Glavoboli,
- Motnje vida,
- Zmedenost,
- motorično šibkost in celo paralizo,
- Poškodbe živčnih celic v cerebelumu in hrbtenjači (ataksija),
- izrazite osebnostne spremembe do izgube zavesti, napadov in kome,
- simpatična stimulacija, ki se kaže kot šibkost, razbijanje srca, potenje, slabost, tresenje, razbijanje srca, lakota in tudi živčnost.
Simptomi inzulinoma se lahko pojavijo tudi
med zdravljenjem sladkorne bolezni z zdravili za zniževanje krvnega sladkorja
.
Kako se diagnosticira inzulinom?
Inzulinom lahko odkrijemo z določanjem ravni glukoze in inzulina . Test se opravi kot del 48- ali 72-urnega testa na tešče. Ta test se običajno opravi v okviru bolnišnične hospitalizacije za največ 72 ur. Simptomi se razvijejo pri 98 odstotkih vseh bolnikov z inzulinomom, pri 70 do 80 odstotkih vseh bolnikov se ti simptomi pojavijo že v prvih 24 urah. Da gre za znake hipoglikemije, je mogoče ugotoviti na podlagi naslednjih treh dejavnikov:
- Težave se pokažejo med postenjem.
- Simptomi kažejo na hipoglikemijo.
- Vnos ogljikovih hidratov ublaži simptome.
Če
bi 48- ali 72-urni test na tešče potrdil sum na inzulinom
, mu sledi endosonografija. Ta
običajno omogoči lokalizacijo tumorja. Namesto endosonografije
se lahko opravi tudi pozitronska emisijska tomografija (PET)
.
Kako se zdravi inzulinom?
Če je mogoče, je treba inzulinom kirurško odstraniti (resekcija). Praviloma je z resekcijo mogoče ozdraviti 90 odstotkov vseh bolnikov . Če gre za majhen, osamljen inzulinom, ki je blizu površine trebušne slinavke, ga je mogoče enukleirati . Če gre za velik inzulinom, inzulinom se nahaja globoko v telesu trebušne slinavke ali pa tumorja ni mogoče najti , se opravi kirurška odstranitev pankreasa (subtotalna pankreatektomija).
Če se hipoglikemija kljub operaciji nadaljuje, se lahko predpišejo zdravila za zmanjšanje izločanja inzulina. Ta vključujejo blokatorje beta, diazoksid, fenitoin, oktreotid ali blokatorje kalcijevih kanalov. Uporabi se lahko tudi kemoterapija, čeprav je uspešnost zdravljenja majhna.
Kakšna je prognoza za inzulinom?
V nasprotju z rakom trebušne slinavke ima inzulinom dokaj dobro prognozo. Ker je v več kot 90 odstotkih vseh primerov inzulinom benigen in manjši od dveh centimetrov, je pričakovana življenjska doba precej dobra. Praviloma se bolniki štejejo za ozdravljene po uspešni kirurški odstranitvi inzulinoma. Če hipoglikemija ostane neodkrita in nezdravljena, lahko povzroči trajne poškodbe osrednjega živčevja.