Kaj je kostni rak?
Kostni rak je maligni kostni tumor, ki prizadene človeško kostno tkivo, degenerira celice in uniči okoliško zdravo tkivo. Zdravniki razlikujejo med tremi najpogostejšimi oblikami kostnega raka: osteosarkomom, hondrosarkomom in Ewingovim sarkomom. Rakove celice se lahko prek limfnega sistema ali krvnega obtoka prenesejo v druge organe in tam tvorijo metastaze. Čim prej je kostni rak odkrit, tem večje so možnosti za ozdravitev.
Najpogostejše vrste kostnega raka
Zdravniki razlikujejo med naslednjimi tremi vrstami malignega kostnega raka, ki so najpogostejše:
- osteosarkom: pojavi se v kosteh (predvsem v dolgih kosteh zgornjega dela rok ali stegen) in je nadpovprečno pogost pri moških mladostnikih, starih od 10 do 20 let.
- ewingov sarkom: pojavlja se v kostnem mozgu (predvsem v gredi dolge kosti v medenici ali nogi) in je enako pogost pri dečkih in deklicah ter se pojavlja predvsem med 10. in 15. letom starosti.
- hondrosarkom: pojavlja se v hrustancu (predvsem v predelu medenice, stegna ali rame) in je zlasti pogost pri odraslih med 30. in 50. letom starosti.
Obstaja tudi tako imenovani primarni kostni rak. To je precej redka vrsta raka, ki se razvije neposredno v kostnem tkivu. V Nemčiji vsako leto diagnosticirajo le približno 700 bolnikov s primarnim kostnim rakom, kar je približno en odstotek vseh malignih rakov.
Po drugi strani sekostne metastaze pojavljajo pogosteje. Sem spadajo tumorske bolezni, ki so se razvile iz drugih rakavih žarišč v telesu, zato jih imenujemo tudi sekundarni kostni rak. Med te tumorje spadajo predvsem rak pljuč, dojk, prostate, ledvic in ščitnice, ki metastazirajo v kosti. Sekundarni kostni rak se običajno razvija več let in se pojavlja predvsem v drugi polovici življenja.
Kako se razvije kostni rak?
Natančni vzroki za nastanek kostnega raka zdravnikom še vedno niso znani. Dejstvo, da je maligni kostni rak še posebej pogost v otroštvu in/ali med puberteto, pojasnjujejo z dejavniki, povezanimi z rastjo in hormoni. Tudi ti bi lahko imeli vlogo pri razvoju kostnega raka. Poleg tega obstajajo naslednji dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo razvoj kostnega raka:
- genetska nagnjenost,
- anamneza Pagetove bolezni kosti,
- radioterapija ali kemoterapija, ki je bila potrebna zaradi drugega raka,
- retinoblastom (tumor mrežnice) znatno poveča tveganje za nastanek kostnega tumorja
Kateri so simptomi kostnega raka?
Kostni rak se običajno kaže z naslednjimi precej nespecifičnimi simptomi, ki se lahko zelo razlikujejo glede na vrsto tumorja, velikost tumorja in lokacijo tumorja:
- Bolečina na prizadetem območju, kjer je nastal kostni rak,
- Otekanje kože, ki ga lahko spremlja bolečina pri gibanju.
Bolniki z osteosarkomom se pogosto pritožujejo nad bolečimi oteklinami, ki lahko celo vplivajo na gibljivost prizadetih okončin. Ker kost zaradi malignega tumorja izgubi svojo trdnost, lahko že običajna obremenitev privede do zloma kosti. Bolniki morajo zato takšne spontane zlome kosti, do katerih pride brez večje zunanje sile, medicinsko razjasniti.
Če gre za Ewingov sarkom, pa se lahko na prizadetem območju pojavita bolečina in oteklina ter močan občutek bolezni, ki ga lahko spremlja povišana telesna temperatura. Ti simptomi lahko spominjajo na vnetje kostnega mozga. Po drugi strani je bolj verjetno, da hondrosarkom ostane neopažen in ne povzroča skoraj nobenih simptomov.
Kako se diagnosticira kostni rak?
Ob sumu na kostnega raka bo zdravnik najprej zbral bolnikovo anamnezo, nato pa opravil rentgensko preiskavo. Če se prvotni sum potrdi, se odredijo nadaljnji slikovni postopki, kot sta MRI (magnetna resonanca) in/ali CT (računalniška tomografija). Če zdravnik sumi tudi, da se je tumor že razširil na druge dele telesa, se lahko opravi tudi scintigrafija, slikovni postopek v nuklearni medicini. S krvnim testom lahko dobite tudi informacije o tem, ali so nekateri encimi povišani. To velja zlasti za osteosarkom ali Ewingov sarkom.
Za dokončno potrditev diagnoze je treba odvzeti biopsijo, s katero se ugotovi, ali je kostni tumor benigen ali maligen. Pri tem z iglo odvzamemo vzorec tkiva iz kosti in ga pregledamo v laboratoriju.
Kako se zdravi kostni rak?
Kostnega raka zdravimo glede na vrsto tumorja, njegovo velikost in razširjenost. Na splošno ima onkolog na voljo naslednje možnosti zdravljenja:
- Kirurgija: pri kateri se odstranijo celi deli kosti in v določenih okoliščinah tudi okoliško tkivo ter se stabilizirajo z vgrajenimi tujki, kot so vijaki in ploščice. V redkih primerih je lahko potrebna tudi amputacija.
- Kemoterapija: lahko se uporablja na primer v kombinaciji s kirurškim posegom in je običajno namenjena zmanjšanju velikosti tumorja, tako da ga je mogoče kirurško odstraniti.
- Obsevanje: je pomemben del zdravljenja Ewingovega sarkoma.
Kakšna je prognoza za kostnega raka?
Možnosti za ozdravitev kostnega raka so odvisne od vrste tumorja, velikosti in razširjenosti tumorja ter njegovega stadija. Vendar tudi po uspešnem zdravljenju nikoli ni mogoče popolnoma izključiti, da se tumor ne bo ponovno pojavil (ponovitev bolezni). Tako kot pri drugih vrstah raka se možnosti za ozdravitev povečajo glede na to, kako zgodaj je bil rak diagnosticiran in zdravljen. Če je osteosarkom diagnosticiran dovolj zgodaj, so možnosti za ozdravitev dobre. Če osteosarkom še ni metastaziral, je možnost preživetja pet let po diagnozi več kot 60-odstotna. Če pa so metastaze že nastale, je prognoza veliko manj ugodna. Enako velja za Ewingov sarkom. Pri tej vrsti kostnega raka pa je možnost preživetja pet let po diagnozi manjša kot pri osteosarkomu. Hondrosarkom pa ima še posebej slabo prognozo. Možnost preživetja pet let po diagnozi je manj kot 50-odstotna.