Kaj je leiomiom?

Leiomiomi so najpogostejši benigni tumorji maternice in izhajajo iz mišičnih celic miometrija. Leiomiomiomi se lahko pojavijo sporadično kot tako imenovani myoma uteri ali večkrat kot uterus myomatosus. Posebno majhni leiomijiomi se imenujejo miomski zarodki. V 40 do 50 odstotkih vseh primerov se leiomiomi pojavijo pri ženskah, ki so starejše od 30 let. Najpogosteje jih najdemo v materničnem telesu (telo maternice), redkeje v materničnem vratu (najnižja točka maternice). V redkih primerih se leiomiomi pojavijo tudi v široki maternični vezi (ligamentum latum) ali v jajcevodih. Ker lahko leiomiomi zrastejo do precejšnje velikosti, do 10 cm v premeru ali več, lahko prispevajo k deformaciji in povečanju maternice.

Katere so različne vrste leiomyomov?

Leiomiome razvrščamo glede na njihovo lokacijo:

• subserozni miom: nahaja se pod serozo in lahko povzroči nastanek stebelnim fibroidom podobnih miomov, ki lahko povzročijo hemoragični infarkt.
• intramuralni miom: nahaja se v maternični steni,
• submukozni miom: raste pod maternično sluznico, pogosto prodre v maternično votlino in lahko povzroči krvavitev. V nekaterih primerih lahko ascendentnim okužbam botruje tudi submukozni miom.

Subserozni in intramuralni fibroidi se običajno odstranijo s trebušnim rezom ali laparoskopijo. Submukozni miom pa se odstrani skozi nožnico s histeroskopijo.

Kaj je vzrok za nastanek leiomiomov?

Leiomiomi so hormonsko odvisni tumorji in običajno rastejo počasi. Razvijejo se iz gladkih mišičnih celic, ki jih najdemo v notranjih organih, na primer v maternici, ledvicah ali prebavilih.

Ali so lejomiomi nevarni med nosečnostjo?

Zaradi hormonskih sprememb se lahko med nosečnostjo leiomiomi povečajo, kar lahko privede do različnih zapletov. Na primer, če imate leiomiom med nosečnostjo, se lahko poveča tveganje za prezgodnji porod. Leiomiomi namreč lahko povzročijo nepravilno prileganje placente, kar vodi do spontanega splava. Poveča pa se tudi tveganje za prezgodnji porod ali položajne nepravilnosti otroka. Študije kažejo, da lahko dolgotrajna uporaba zaviralcev ovulacije zmanjša verjetnost nastanka leiomyoma.

Katere simptome povzroča leiomiomiom?

V mnogih primerih leiomiomiom ne povzroča nobenih simptomov. Najpogostejši simptomi, če se pojavijo, so motnje krvavitve v obliki premočne in predolgo trajajoče menstruacije (menoragija), krvavitve zunaj menstruacije (metroragija) ali povečane menstrualne krvavitve z zelo močno izgubo krvi (hipermenoreja). Naslednji simptomi se ponavadi pojavljajo redkeje:

• močna potreba po uriniranju,
• Bolečine med spolnim odnosom,
• Bolečine v spodnjem delu trebuha,
• otekel trebuh, zlasti pri velikih leioimomih,
• Zaprtje,
• Bolečine v hrbtu in/ali nogah,
• Bolečine v ledvicah ali boku

Kako se diagnosticira leiomiom?

Ginekolog bo po pregledu anamneze opravil palpacijski pregled. To običajno opravi skozi nožnico, lahko pa tudi skozi trebušno steno in danko. Če gre za večji leiomiom ali več leiomiomov, jih je običajno mogoče otipati. Poleg te palpacije se opravi tudi vaginalna sonografija (ultrazvočna preiskava). Miom lahko na ultrazvočni sliki ločimo po odmevnih rokah, zaobljenem videzu in gladkih robovih. S sonografijo lahko določimo natančno lokacijo in velikost leiomyoma.

Če leiomiomiom pritiska na sečevod, se običajno pregledajo tudi ledvice in sečila, in sicer z ultrazvokom ali rentgenskim slikanjem s kontrastnim sredstvom (pielogram). Če so rezultati preiskave nejasni, lahko ginekolog naroči  magnetno resonanco  (MRT)  in po potrebi tudi krvni test ter meritev ravni hormonov. Slednja preiskava se opravi predvsem, če obstaja sum na anemijo.

Kako se zdravi leiomiom?

Leiomiom se lahko odstrani kirurško. Na voljo so naslednji terapevtski postopki, ki se med seboj razlikujejo na naslednji način:

• Enukleacija mioma: miomi se odstranijo iz maternice, ne da bi jo prizadeli. Postopek enukleacije mioma se uporablja zlasti v primerih, ko obstaja želja po otrocih. Kirurški poseg se izvede z rezom v trebuhu, laparoskopijo ali histeroskopijo. Kateri postopek se uporabi, je odvisno od natančne lokacije in velikosti leiomyoma. V nekaterih primerih se lahko po enukleaciji mioma leiomiomiom ponovno tvori.
• Embolizacija miomov: prekine oskrbo leiomioma s krvjo, da bi ga na ta način zmanjšali. Embolizacija miomioma se lahko izvede kot alternativa kirurškemu posegu za odstranitev leiomioma (miomektomija) ali maternice (histerektomija).
• Histerektomija: opisuje popolno ali delno odstranitev maternice.

Poleg tega se lahko za zdravljenje leiomioma uporabljajo tudi zdravila. V ta namen se lahko na primer dajejo analogi GnRH. To so zdravila, ki umetno znižujejo raven estrogena, da bi zavirali rast leiomyoma. Enak namen ima tudi vstavitev hormonskega materničnega vložka.

Kakšen je potek bolezni in prognoza za leiomiomijo?

Zdravljenje je potrebno le pri leiomionih, ki povzročajo simptome. Če jih ne zdravimo, lahko povzročijo kronične bolečine v spodnjem delu trebuha. Če bolnica še ni končala z načrtovanjem otroka, je treba dati konzervativnim oblikam zdravljenja prednost pred odstranitvijo maternice (histerektomijo). Pacientke brez simptomov se morajo redno udeleževati kontrolnih pregledov. Tudi benigni leiomijiomi lahko povzročijo zaplete, kot so okužbe sečil ali funkcionalne motnje mehurja, črevesja ali ledvic. Tudi po uspešnem zdravljenju se lahko leiomiomi ponovno oblikujejo.

Ali lahko leiomiom postane maligen?

Dokaj redko se zgodi, da benigni fibroidi degenerirajo. To se zgodi le v manj kot enem odstotku vseh primerov in se skoraj izključno pojavlja pri ženskah v menopavzi ali po njej.