Kaj je limfogranuloma venereum?

Limfogranuloma venereum je klasična venerična bolezen in spada med posebne oblike genitalnih klamidijskih okužb. Bolezen je še posebej razširjena v tropskih območjih, v zahodnih državah pa se pojavlja precej redko. Limfogranulom venereum tvorijo posebne podskupine patogena Chlamydia trachomatis . Bolezen se pojavlja predvsem v tropskih območjih, v zahodnih državah pa je precej redka. Z boleznijo se nadpovprečno pogosto okužijo ljudje, stari med 20 in 30 let.

Kako se prenaša limfogranuloma venereum?

Patogen Chlamydia serovarov L1 do L3, ki je odgovoren za razvoj limfogranuloma venereum, se prenaša s spolnim odnosom. Možno je tudi, da mati, ki je zbolela za limfogranuloma venereum, med porodom z boleznijo okuži svojega novorojenčka. Patogen Chlamydia je bakterija, ki je občutljiva na suhost in mraz ter se razmnožuje v celicah.

Kako se lahko zaščitite pred limfogranulomom venereum?

Pred limfogranulomom venereum se lahko zavaruješ tako, da uporabljaš kondom. Uporaba kondoma enako ščiti med vaginalnim, analnim in/ali oralnim spolnim odnosom, uporabljati pa ga je treba pred , zlasti če se spolni partnerji pogosto menjavajo .

Kateri so simptomi limfogranuloma venereum?

Tipični znaki limfogranuloma venereum so gnojna vnetja bezgavk, ki pogosto povzročajo bolečine in povišano telesno temperaturo. Limfogranuloma venereum napreduje v različnih fazah, pri čemer lahko včasih v pozni fazi pride do hudih zapletov. Ustrezne težave glede na fazo bolezni lahko opišemo na naslednji način :

• Faza 1: Na mestu okužbe se po približno 5 do 21 dneh inkubacijske dobe razvije neboleč mehurček, ki se razvije v površinsko razjedo, ki se hitro zaceli (primarna lezija) in je zato običajno ne opazimo .
• Faza 2:Po nadaljnjih 10 do 30 dneh se razvijejo jasno opazne boleče otekline bezgavk (tako imenovani bubo), ki se običajno oblikujejo na eni strani v predelu dimelj in/ali stegen. Možno je, da se bezgavke razpočijo in izločijo kri in/ali gnoj . Bolnik se na splošno počuti šibkega in se lahko pritožuje zaradi glavobola, bolečin v sklepih, mišicah in/ali hrbtu. Pojavi se lahko tudi izguba apetita, vročina, bruhanje in/ali slabost. Če je prišlo do analnih spolnih odnosov, se lahko pojavi tudi obsežno vnetje rektalne sluznice (proktitis), ki je opazno po sluzastem in/ali krvavem izcedku, razvoju fistul in/ali abscesov in/ali krčih.
• Če v tej fazi ne zdravimo, se vnetje v približno letu dni zaceli samo od sebe, čeprav se razvijejo brazgotine in zožitev limfnih žil, kar lahko povzroči težave z odvajanjem vode. Če se bolezen ne zdravi, lahko privede do hudih poškodb tkiva, del hlamidij pa se lahko preseli tudi v bezgavke v medenici in po nekaj letih povzroči tretjo fazo bolezni .
• Tretja stopnja (genitoanorektalni sindrom): se pojavi po približno petih do desetih letih okužbe in traja več let. V tej fazi se pojavi hudo vnetje analnega področja in črevesja ter zunanjih spolovil. Ta vnetja lahko delno uničijo tkivo in prispevajo k nastanku abscesov, fistul in izrazitih oteklin in/ali kroničnih razjed. V nekaterih primerih se lahko razvije tudi limfedem ali pa pride do vnetja sklepov, okvare pljuč in/ali jeter. V precej redkih primerih se lahko pojavi vnetje možganov in/ali srca.

Kako se limfogranuloma venereum diagnosticira?

V večini primerov bolezni je limfogranuloma venereum diagnosticirana v drugi fazi zaradi izrazitih znakov bolezni. Znak za bolezen je lahko vrnitev z endemičnega območja, kot so Afrika, Indija, jugovzhodna Azija ali Karibi, še bolj pa, če je prišlo do spolnega stika z osebo z endemičnega območja.

Za diagnosticiranje bolezni se vzame razmaz iz vnetega tkivnega izločka ali iz limfne vozline in pregleda v laboratoriju. Za odkrivanje patogena se lahko uporabljajo različne možnosti laboratorijske diagnostike, kot so genetske ali kulturne metode za odkrivanje patogena, s katerimi . V nekaterih primerih se lahko izvede tudi krvni test z odkrivanjem protiteles.

Kako se lymphogranuloma venereum zdravi?

limfogranuloma venereum se običajno zdravi z antibiotikom. V večini primerov je predpisana učinkovina doksiciklin , ki jo je treba jemati tri tedne . Možno je tudi zdravljenje z makrolidi in/ali tetraciklini .

Če je bolezen diagnosticirana v zgodnji fazi , se hitro pozdravi brez sekundarnih poškodb. Glede na vrsto vnetnega otekanja bezgavk in/ali fistul je lahko potrebna njihova kirurška odstranitev. Če je bolezen odkrita šele v tretji fazi, je treba bolnika zdraviti z dolgotrajnim zdravljenjem z antibiotiki. Če limfogranuloma venereum ni zdravljena, zlasti v poznih fazah, se zelo pogosto pojavijo zapleti, kot je limfedem. Gre za vidno in otipljivo nakopičenje tekočine v intersticijskem prostoru, tako imenovanem intersticiju.

Kakšna je oskrba po limfogranuloma venereum?

Po zdravljenju je treba opraviti tako imenovano obdobje spremljanja, ki naj bi trajalo vsaj šest mesecev. Poleg tega je priporočljivo, da se zaradi velikega tveganja za okužbo pregleda tudi spolni partner in po potrebi opravi tudi zdravljenje.

Obveznost poročanja

Upoštevajte , da je v skladu z avstrijskim zakonom o spolno prenosljivih boleznih limfogranuloma venereum predmet omejene prijave. Tudi v Švici morajo laboratorijsko-analitične izsledke bolezni v skladu z Zakonom o epidemičnih boleznih sporočiti laboratoriji.