Kaj je borelioza?

Lymska borelioza, imenovana tudi borelioza, opisuje klinično sliko, ki jo prenašajo klopi. Vendar pa lahko okužbo s človeka na človeka izključimo. Bolezen lahko poteka v različnih oblikah in se kaže v različnih stopnjah. Lymska borelioza prizadene predvsem kožo, lahko pa prizadene tudi živčni sistem, sklepe in srce. Bolezen povzročajo bakterije. To so tako imenovane bakterije Borrelia burgdorferi. Lymska borelioza je v Nemčiji zaradi velikega števila klopov še posebej pogosta med junijem in avgustom. Cepljenja proti boreliozi še ni.

Mimogrede, bolezen lymska borelioza je dobila ime po kraju, kjer so jo leta 1976 odkrili. V mestu Lyme v zvezni državi Connecticut/ZDA je po ugrizu klopa vidno veliko število bolnikov dobilo vnetje sklepov. Čeprav so bile kožne manifestacije, povezane z lymsko boreliozo, v Evropi znane že na prelomu prejšnjega stoletja, je bil povzročitelj bolezni prvič podrobno opisan in preučen šele leta 1981.

Katere vrste lymske borelioze ločimo?

Lymsko boreliozo povzročajo različne vrste bakterij iz rodu Borrelia. Te spadajo v tako imenovano bakterijo Borrelia burgdorferi sensu lato (kompleks Bbsl). Opisanih je več kot 20 vrst, od katerih vsaj naslednjih šest velja za človeške patogene:

• Borrelia afzelii,
• Borellia bavariensis,
• Borellia burgdorferi sensu stricto,
• Borellia garinii,
• Borellia mayonii,
• Borellia spielmanii.

Patogenost vrst Borrelia bissettiae, B. lusitaniae in B. valaisiana se trenutno še raziskuje. Vse zgoraj navedene vrste, ki so patogene za ljudi, lahko povzročijo tako imenovani migrirajoči izpuščaj (erythema migrans). Patogena Borellia bavariens in Borellia garinii se lahko manifestirata nevrološko, B. burgdorferi sensu stricto pa je povezan z razvojem tako imenovanega borelijskega artritisa. Borellia afzelli pa lahko prispeva k razvoju akrodermatitisa chronica atrophicans.

V katerih regijah se pojavljajo za človeka patogene vrste borelij?

Vse zgoraj omenjene človeku patogene vrste, razen Borellia mayonii, se pojavljajo v Evropi. V ZDA pa sta bili odkriti le vrsti Borellia burgdorferi sensu stricto in Borellia mayonii. V Aziji so bile odkrite vse človeku patogene vrste razen Borellia burgdorferi sensu stricto in Borellia mayonii. Lymska borelioza se torej pojavlja po vsem svetu v zmernih podnebnih pasovih. V tropih in subtropih pa so pogoste tudi druge borelijske bolezni, kot sta luskavica ali klopna recidivna mrzlica. V redkih primerih jih v Nemčijo prinesejo popotniki.

Kako pogosta je borelioza v Nemčiji?

Natančno število primerov borelioze v Nemčiji ni znano. Incidenca prijavljanja v zveznih deželah z obveznim prijavljanjem bolezni se giblje med 26 primeri/100.000 prebivalcev (2015) in 41 primeri/100.000 prebivalcev (2013). Ne glede na točno število primerov pa se raziskovalci strinjajo, da je borelioza zelo razširjena in jo je treba jemati resno. Glavna težava je, da se bolezen lahko pojavi več let po ugrizu klopa.

Kako se prenaša borelioza?

Povzročitelji lymske borelioze, tako imenovane borelijske bakterije, se na ljudi prenašajo z ugrizom klopa. V Srednji Evropi se to dogaja predvsem s klopi (Ixodes ricinus). V Nemčiji je približno tretjina vseh klopov prenašalcev borelij. Vendar ni nujno, da vsak ugriz klopa povzroči okužbo. Če na primer klopa odstranimo zgodaj, je tveganje za okužbo bistveno manjše. Če pa klop ostane prilepljen več kot dvanajst ur, se tveganje za okužbo znatno poveča. Študije so pokazale, da v Nemčiji le eden od 100 ugrizov klopa povzroči boreliozo. Mimogrede, oseba, okužena z boreliozo, ne more prenesti bolezni na druge ljudi.

Kako natančno se prenaša borelioza?

Pri ščitastem klopu (Ixodes ricinus) se borelijske bakterije nahajajo v črevesju. Po sesanju se borelije preselijo v žleze slinavke in se od tu skupaj s slino klopa prenesejo na ugriznjeno osebo. Vendar je prenos borelij mogoč šele po daljšem časovnem obdobju. To pomeni, da mora klop sesati vsaj nekaj ur, da pride do prenosa bolezni.

Kateri rezervoar je znan za lymsko boreliozo?

Za najpomembnejši rezervoar patogena za lymsko boreliozo veljajo miši, pa tudi ptice. Vendar pa tudi ježki, lisice, zajci in celo plazilci veljajo za gostiteljske živali in rezervoarje patogena za bakterijo Borrelia burgdorferi.

Kdaj se borelioza pokaže po ugrizu klopa?

Večina bolezni poteka brez simptomov. Vendar pa lahko lymsko boreliozo odkrijemo približno nekaj dni do tednov po ugrizu klopa po tako imenovani potujoči rdečici. Redkeje se lahko pozne oblike lymske borelioze pojavijo mesece do leta po ugrizu klopa.

Kateri so simptomi borelioze?

V večini primerov lymska borelioza ostane neopažena. Če se pri bolniku pojavijo simptomi, se lahko kažejo na zelo različne načine, začnejo se ob različnih časih ali pa se pojavijo v kombinaciji. Zato je bolezen težko diagnosticirati v zgodnji fazi. V 90 odstotkih vseh primerov pa se borelioza opazi s tako imenovano migracijsko rdečico (erythema migrans). To je vsaj 5 cm velika obročasta rdečina na koži, ki je v sredini običajno svetlejše barve kot na robovih. Rdečina kože se več dni širi navzven in je prvič opazna približno tri do 30 dni po ugrizu klopa, običajno na območju mesta ugriza. Vendar se lahko potujoča rdečica pojavi tudi na drugih delih telesa. Mednje spadajo:

• noge,
• na glavi ali vratu.

Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo tudi naslednji gripi podobni simptomi:

• Vročina,
• Otekanje bezgavk,
• Bolečine v mišicah in/ali sklepih.

Pri otrocih se lahko pojavijo tudi vozličaste in/ali modrikasto rdeče kožne otekline. Te se pojavljajo predvsem na ušesu, bradavicah ali na spolovilu. Zelo redko se pri nekaterih bolnikih pojavi kronično vnetje kože (acrodermatitis chronica atrophicans). V tem primeru se koža spremeni, zlasti na notranji strani rok, nog, prstov na rokah in/ali nogah. Pri akrodermatitis chronica atrophicans postane koža tanka kot papir in dobi modrikasto barvo.

Katere so pojavne oblike nevroborrelioze, borelijskega artritisa in borelijskega karditisa?

Lymska borelioza lahko prizadene živčni sistem. Zdravniki to imenujejo nevroborrelioza, vendar se pojavi le pri približno treh od 100 bolnikov. Nevroborrelioza se običajno pokaže nekaj tednov do mesecev po ugrizu klopa. Precej redko se zgodi, da se nevroborrelioza razvije več let pozneje. Bolezen spremljajo naslednji simptomi:

• pekoča bolečina v živčevju, ki se stopnjuje zlasti ponoči,
• enostranska ali obojestranska paraliza obraza,
• vnetno draženje živcev, ki lahko povzroči odrevenelost, motnje vida in/ali sluha,
• redkeje paralizo trupa, rok in/ali nog.

Če se nevroborrelioza razvije pri otrocih, se pokaže kot nepurulentni meningitis, ki je povezan s hudimi glavoboli ali nenadno enostransko obrazno paralizo (v do 90 odstotkih vseh primerov). Pri obrazni paralizi očesa na prizadeti strani ni mogoče zapreti, čela pa ni mogoče nagubati. Zgodi se lahko tudi, da eden od ustnih kotičkov ohlapno visi navzdol.

Poleg nevroborrelioze se lahko pojavi tudi tako imenovani borelijski artritis. Ta se razvije pri skoraj petih od 100 bolnikov in povzroča vnetje sklepov. Lymski artritis prizadene predvsem kolenske sklepe, redkeje pa gleženjske ali komolčne sklepe. Bolezen običajno napreduje v epizodah in se vedno znova pojavlja.

Zelo redko lahko borelioza prizadene srce in povzroči vnetje, srčno aritmijo ali prevodne motnje. Zdravniki to imenujejo borelijski karditis.

Pri katerih simptomih se je treba posvetovati z zdravnikom?

Če se pojavi zgoraj opisana migetajoča rdečica, je priporočljivo, da se takoj obrnete na zdravnika. To velja tudi, če se ne spomnite, da vas je ugriznil klop. Poleg tega je treba poiskati zdravniško pomoč, če se pojavijo simptomi, kot so vročina in/ali bolečine v mišicah ter glavobol.

Katere so različne stopnje borelioze?

Lymsko boreliozo običajno delimo na naslednje tri stopnje:

• Stadij I: V številnih primerih bolezni se med tremi dnevi in nekaj tedni po ugrizu klopa razvije tako imenovana migracijska rdečina (erythema migrans). Ni nujno, da se pojavi na mestu ugriza, ampak se lahko razvije tudi na drugih delih telesa. Slednje pa kaže na širjenje bakterije v organizmu. V tej prvi fazi bolezni se nekateri bolniki pritožujejo nad splošnimi simptomi okužbe, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Lahko se pojavi tudi otekanje bezgavk in/ali splošna utrujenost. V tej fazi bolezni je diagnoza borelioze bolj klinična.
• Stadij II:Po nekaj tednih do šestih mesecih po ugrizu klopa se lahko v bližini migrirajočega eritema pojavi pekoča bolečina v živčevju. V posebno hudih primerih jo lahko spremljajo senzorične motnje in paraliza.
• Faza III:Po šestih mesecih do več letih po ugrizu klopa se približno 5 odstotkov odraslih in otrok pritožuje zaradi borelijskega artritisa, pri čemer se bolečine v sklepih stopnjujejo. Prizadeti so zlasti kolenski in gleženjski sklepi. Bolečine se pojavljajo v posameznih epizodah ali pa so stalne.

Kako se borelioza diagnosticira?

Lymsko boreliozo lahko diagnosticira lečeči zdravnik s telesnim pregledom, če je prisotna rdečica na potepu. Če ima bolnik druge simptome, ki kažejo na boreliozo, jih je mogoče razjasniti s krvnim testom.

Neuroboreliozo lahko diagnosticiramo intratekalno, tj. s testiranjem živčne tekočine na protitelesa proti borelijam. V tem primeru se za določitev tvorbe borelijam specifičnih intratekalnih protiteles uporablja tako imenovani indeks CSF/serum. Pri večini bolnikov lahko indeks CSF/serum določimo med 6 in 8 tedni po začetku bolezni. V številnih primerih je mogoče ugotoviti tudi vnetne spremembe v cerebrospinalni tekočini. Te lahko vključujejo limfocitno pleocitozo in/ali motnjo pregrade med krvjo in cerebralno tekočino.

Kako se lymska borelioza zdravi?

Če je bolezen diagnosticirana zgodaj in zdravljena z antibiotiki, bolnik običajno hitro okreva. Hude poteke bolezni, pa tudi pozne manifestacije lahko preprečimo z dajanjem antibiotikov v zgodnji fazi bolezni. Običajno se uporabljajo naslednji antibiotiki za peroralno uporabo:

• Amoksicilin: večinoma se uporablja pri otrocih in nosečnicah,
• Doksiciklin: običajno se uporablja za zdravljenje odraslih

Alternativno se lahko dajeta cefuroksim aksetil ali azitromicin. Z dajanjem antibiotikov je običajno mogoče preprečiti tudi hude oblike bolezni. Odvisno od resnosti bolezni je v kronični fazi lahko potrebno tudi intravensko zdravljenje. V ta namen se večinoma predpisujejo ceftriakson, cefotaksim ali penicilin G. Trajanje dajanja ustreznega zdravila je odvisno od vrste bolezni, pa tudi od resnosti, in je lahko od 10 do 30 dni. Jemanje antibiotikov več mesecev ali njihovo večkratno ponavljanje ali predpisovanje kombinacije več učinkovin zdravniki ne priporočajo. V 82 odstotkih vseh primerov bolezen po koncu prvega cikla zdravljenja izzveni. V posebno hudih primerih so potrebne do štiri serije infuzij, dokler bolezen ne izzveni.

Če je bolnika ugriznil klop, vendar nima nobenih simptomov bolezni, se preventivno dajanje antibiotikov močno odsvetuje. Tveganje neželenih učinkov zaradi dajanja antibiotikov ne more odtehtati zdravstvenih koristi dajanja zdravila.

Kakšna je prognoza borelioze?

Prognoza borelioze je odvisna od hitrega začetka zdravljenja, pa tudi od tega, koliko časa so imele bakterije časa, da se razširijo in razmnožijo v telesu. Če boreliozo ustrezno zdravimo, simptomi običajno popolnoma izginejo. Lahko pa se zgodi tudi, da simptomi borelioze ostanejo. Nekateri bolniki na primer po okužbi z boleznijo do konca življenja trpijo zaradi blage paralize obraznega živca in vztrajnih bolečin v sklepih. To je mogoče razložiti z vztrajnim odzivom imunskega sistema. Do zapletov pride predvsem takrat, ko je bolezen diagnosticirana v napredovali fazi in jo je zato težko zdraviti.

Številni mediji poročajo o tako imenovanem postlimskem sindromu. Vendar do zdaj ni bilo mogoče predstaviti jasne klinične slike. Bolniki, ki trpijo zanj, naj bi se pogosto pritoževali zaradi bolečin v mišicah, splošnega občutka šibkosti in težav s koncentracijo. Vendar študije kažejo, da se ti simptomi enako pogosto pojavljajo tudi pri ljudeh, ki nikoli niso imeli borelioze. Zato številni medicinski strokovnjaki dvomijo o obstoju postboreliozacijskega sindroma.

Prepoznani pozni učinki bolezni pa so trdovratne kožne spremembe, nevrološke težave ali vnetje sklepov. Dolgoročnih učinkov okužbe z boreliozo, ki bi na primer negativno vplivali na pričakovano življenjsko dobo, ni.

Kdo še posebej pogosto zboli za lymsko boreliozo?

Za lymsko boreliozo najverjetneje zbolijo ljudje, ki jih klopi ugriznejo še posebej pogosto. Klopi se večinoma nahajajo v naravi, tj. v gozdu in travi. Najdemo jih na travnih bilkah, v podrasti ali na vejah grmovja. Od tu lahko ob tesnejšem stiku prodrejo v kožo in nato v druge dele telesa. Klopi pa se lahko na človeka prenesejo tudi z divjimi in domačimi živalmi, ki se zadržujejo na prostem. Lymska borelioza se lahko vedno znova razvije zaradi ugriza klopa. Ko boreliozo enkrat premagate, vas to ne zaščiti pred ponovno okužbo z boreliozo.

Ali je borelioza nevarna med nosečnostjo?

Manjše študije iz nosečnosti so sprva pripeljale do zaključka, da okužba z lymsko boreliozo ne vpliva na razvoj ploda nerojenega otroka. Vendar novejše študije te domneve še niso potrdile.

Nosečnico, ki ima boreliozo, zdravimo z antibiotiki tako kot druge bolnike. Vendar zdravnik poskrbi, da sredstvo ne škoduje nosečnici ali nerojenemu otroku. Velja za nedokazano, da lahko matere z dojenjem prenesejo boreliozo na otroka.

Kako se lahko zaščitimo pred boreliozo?

Cepljenja proti boreliozi zaenkrat ni. Cepljenje proti virusni okužbi zgodnji poletni meningoencefalitis (FSME), ki jo prav tako prenašajo klopi, ne ščiti pred boreliozo. Za učinkovito preprečevanje okužbe morate paziti, da vas klopi ne ugriznejo. V ta namen morate pri gibanju na prostem upoštevati naslednje ukrepe:

• V gozdu nosite majice z dolgimi rokavi, hlače in zaprte čevlje. Če je mogoče, čez hlače obujte nogavice, da klopi ne morejo zdrsniti pod nogavice.
• Nosite svetla oblačila, da boste klope čim prej odkrili in odstranili.
• Uporabljajte sredstva proti klopom. Natančno upoštevajte navodila proizvajalca o učinkovitosti izdelka v daljšem časovnem obdobju in ga redno obnavljajte, da boste vedno optimalno zaščiteni.
• Po preživljanju časa na prostem je treba telo temeljito pregledati za klope. Ne pozabite, da imajo klopi najraje tople in mehke predele kože, kot so zadnji del kolen, dimlje, predel za ušesi ali pod pazduhami ter glava in lasišče.

V primeru ugriza klopa pa ga je treba hitro odstraniti, da zmanjšate tveganje za okužbo z boreliozo.

Kako odstraniti klope?

Klopa je treba odstraniti čim prej. To storite na naslednji način:

• 1. Klopa je treba prijeti čim bližje glavi, tj. čim bližje koži. Klopa počasi in naravnost izvlecite iz kože. Za odstranitev klopa je najbolje uporabiti pinceto ali tako imenovano kartico za klope.
• 2. Mesto vboda nato skrbno razkužite.

Da bi sprostili čim manj patogenih organizmov, klopa ne smete obdelati z olji in/ali kremami. Klopa tudi ne poskušajte zmečkati. Možno je, da bodo po odstranitvi klopa ostali ostanki. To lahko povzroči rahlo vnetje kože, vendar ne poveča tveganja za okužbo z boreliozo.

Ali je obveznost prijave borelioze po vsej državi smiselna?

Obveznost prijave bolezni ni odvisna od pomembnosti ali resnosti bolezni. Ali je bolezen predmet obvezne prijave, je odvisno predvsem od tega, ali se lahko s prijavo bolezni izboljša zdravstveno varstvo prebivalstva. Zato so predmet obvezne prijave zlasti tiste bolezni, ki od zdravstvenega organa zahtevajo ukrepanje v zvezi z obolelo osebo, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Vendar se borelioza ne more prenašati z osebe na osebo. Zato obveznost prijave te bolezni po vsej državi ni nujno smiselna, zlasti ker je obveznost prijave vedno povezana z določenim birokratskim naporom. Po drugi strani je za prihodnje učinkovito obvladovanje lymske borelioze bolj smiselno, če se standardizira laboratorijska diagnostika in razvijejo terapevtske smernice.

Lymska borelioza: povzetek

Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča tako imenovana bakterija Borrelia burgdorferi. Ljudje se lahko z boleznijo okužijo z ugrizom klopa, če klopa ne odstranimo zgodaj. V večini primerov bolezni je lymska borelioza opazna s tako imenovano potujočo rdečico. Gre za obročasto rdečico, ki se lahko pojavi okoli mesta ugriza, pa tudi na drugih delih telesa. Po pojavu potujoče rdečine se številni bolniki pritožujejo nad gripi podobnimi simptomi. Lymsko boreliozo je običajno mogoče dobro zdraviti z antibiotiki. V Nemčiji vsako leto za lymsko boreliozo zbolijo približno 3 od 10.000 ljudi. Bolezen ni življenjsko nevarna.