Kaj je meningiom?
Meningiom (ali meningiom) je tumor, ki nastane v možganskih ovojnicah in je običajno benigen. Čeprav tumor ne vrašča v možgansko tkivo, ga postopoma izpodriva. Ker meningiomi rastejo precej počasi, jih je običajno mogoče zlahka odstraniti s kirurškim posegom. Meningiomi so najpogostejša vrsta tumorja v osrednjem živčevju. Verjetnost za nastanek meningioma narašča s starostjo, pri ženskah pa je verjetnost za nastanek meningioma približno dvakrat večja kot pri moških.
Kako nastane meningiom?
Meningiom se razvije v možganskih ovojnicah ali hrbtenjači. Če meningiomi degenerirajo, se lahko razvije meningiom. Zdravniki še vedno ne vedo natančno, kaj je vzrok za to degeneracijo celic. Domnevajo pa, da lahko k nastanku meningioma prispevata genetska nagnjenost in ionizirajoče sevanje. Meningiom postopoma izpodriva možgane, vendar ne raste neposredno v možgane.
Katere so različne vrste meningioma?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razlikuje med naslednjimi tremi vrstami meningioma:
- Stopnja I: enostavni, nemaligni (benigni) meningiom, ki je najpogostejši, saj se pojavlja v 85 do 74 odstotkih primerov in se trikrat pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Ker je enostavni meningiom pogosto mogoče v celoti odstraniti s kirurškim posegom, je njegova prognoza dobra.
- Stopnja II: atipični meningiom, ki se pojavlja med 23 in 10 odstotki vseh primerov in v povprečju pogosteje prizadene moške kot ženske. Ker atipični meningiom bolj raste in se lahko ponovi tudi po operaciji (recidiva), je treba to vrsto tumorja pogosto pregledovati.
- Stopnja III: analplastični ali maligni (maligni) meningiom, ki se razvije med 4 in 2 odstotkoma vseh primerov, vendar se pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah. Anaplastični meningiom lahko širi metastaze in tako prizadene tudi druge organske strukture.
Katere simptome povzroča meningiom?
Specifični simptomi meningioma so odvisni od lokacije in velikosti tumorja. Ker meningiomi običajno rastejo precej počasi, v določenem obdobju ne povzročajo skoraj nobenih simptomov. Šele ko povzročijo simptome, ker pritiskajo na okoliške strukture, lahko povzročijo nespecifične simptome, kot so glavobol, omotica do paralize, napadi in/ali izguba voha. V teh primerih je treba meningiom nujno zdraviti.
Poleg tega lahko meningiomi povzročijo naslednje nespecifične simptome:
- Bruhanje,
- Motnje vida, ki jih lahko spremlja paraliza očesne mišice,
- Motnje dihanja, zaznavanja in/ali zavesti,
- Zvišanje krvnega tlaka s hkratnim padcem srčnega utripa,
- Nelagodje pri hoji na stranišče.
Kako se diagnosticira meningiom?
Ker meningiomi pogosto rastejo brez simptomov, jih običajno odkrijemo po naključju med računalniško tomografijo (CT) ali slikanjem z magnetno resonanco (MRI). Če obstaja sum na meningiom, lahko nevrolog opravi tudi angiografijo. To je radiološka preiskava, ki pokaže, katere krvne žile je tumor premaknil ali stisnil in katere krvne žile oskrbujejo tumor.
Druga možnost je spektroskopija z magnetno resonanco (MRS) ali merjenje pretoka krvi v možganih, ki lahko pomaga določiti natančno lokacijo tumorja. Poleg tega lahko za potrditev diagnoze določenega meningioma opravimo biopsijo.
Kako se zdravi meningiom?
Nevrolog bo najprej poskušal kirurško v celoti odstraniti meningiom, vključno s sosednjimi možganskimi ovojnicami in kostmi, ki jih tumor prizadene. Hkrati mora nevrolog zagotoviti, da bodo okoliške strukture čim bolj ohranjene, zato operacijo pred posegom podrobno načrtuje. Poleg natančne lokacije tumorja je pomembno tudi, da se najde dostopna točka za kirurško odstranitev meningioma.
Ker popolna odstranitev meningioma ni vedno mogoča, na primer zaradi lokalizacije v občutljive žilno-nervne strukture, se lahko kot alternativa izvede radioterapevtsko ali radiokirurško zdravljenje. Na splošno je meningiom na območju stranske lobanjske kupole običajno lažje kirurško odstraniti kot meningiom na bazi lobanje ali v srednji črti.
Če je tumor majhen in/ali asimptomatski, ga je mogoče sprva v rednih časovnih presledkih spremljati s Ct ali MRI.
Zdravljenje po meningiomu
Načeloma je po meningiomu priporočljivo rehabilitacijsko zdravljenje, ki lahko poteka ambulantno ali bolnišnično. Če gre za benigni tumor, ki bi ga bilo mogoče kirurško odstraniti, zdravniki običajno odredijo nevrološko rehabilitacijo. Po odstranitvi malignega meningioma pa je poleg nevrološke rehabilitacije možna tudi onkološka rehabilitacija.
Medtem ko se nevrološka rehabilitacija osredotoča na okvare, ki jih je povzročil možganski tumor (kot so težave pri motoričnih funkcijah, govor ali motnje ravnotežja), je cilj onkološke rehabilitacije bolnika fizično in psihično okrepiti. Druga možnost je nevroonkološka rehabilitacija, ki združuje oba pristopa.
Kakšna je prognoza za meningiom?
Meningiom običajno raste zelo počasi, zato ga je pogosto mogoče kirurško odstraniti, vključno s sosednjimi možganskimi ovojnicami in kostmi. To še posebej velja za meningiome prve stopnje. To pomeni, da so možnosti za preživetje razmeroma dobre, saj je tudi tveganje, da bi se tumor vrnil, precej majhno.
Pri meningiomih druge stopnje (stopnje II) obstajajo benigni primeri, ki se po uspešni operaciji dolgoročno ne ponovijo. Lahko pa obstajajo tudi bolj neugodni poteki, pri katerih je kljub večkratnemu zdravljenju običajno veliko ponovitev. Znanstveniki zato v študijah poskušajo opredeliti molekularne označevalce, da bi bolje ocenili prognozo po operaciji in bolje prilagodili metode zdravljenja bolniku.
Če gre za meningiom tretje stopnje, so možnosti za popolno ozdravitev precej majhne. Vendar je 5-letno preživetje po postavitvi diagnoze 90-odstotno.