Kaj je benigni možganski tumor?
Benigni možganski tumor je bolezen osrednjega živčnega sistema. Vzroki za to bolezen še vedno niso jasni, vendar je v primerjavi z drugimi vrstami raka precej redka, razen pri otrocih, kjer je možganski tumor druga najpogostejša vrsta tumorja. Benigni možganski tumor lahko prizadene ljudi vseh starosti, čeprav se resni primeri lahko pojavijo zlasti v otroštvu ali pri starejših ljudeh. Poleg operacije lahko benigne možganske tumorje zdravimo tudi z radioterapijo ali kemoterapijo.
V katero obliko spada benigni možganski tumor?
Benigni možganski tumor spada med tako imenovane primarne možganske tumorje, ki se razvijejo neposredno iz možganskih ovojnic ali celic možganske substance. Zdravniki to obliko možganskega tumorja imenujejo tudi tumor, ki je lasten možganom. Pri primarnem možganskem tumorju ločimo tudi, ali tumor nastane v osrednjem živčevju, tj. v možganih in hrbtenjači, ali v perifernem živčevju. Slednje velja na primer za tumor, ki izvira iz lobanjskega živca.
Svetovna zdravstvena organizacija je posamezne tumorje možganskega tumorja nadalje razdelila na ustrezne vrste tkiv:
- Ependimom: nastane iz celic, ki obdajajo notranje prostore možganov.
- Gliom: nastane iz podpornih celic osrednjega živčnega sistema, na primer astrocitoma, oligodendroglioma ali glioblastoma.
- Meningiom: nastane iz možganskih ovojnic.
Ta delitev je ključna pri zdravljenju in tudi pri napovedi možganskega tumorja.
Kaj povzroča možganski tumor?
Vzroki za nastanek primarnih možganskih tumorjev so še vedno precej neznani. Če pri prizadeti osebi ni mogoče najti nobenega sprožilca za nastanek tumorja, zdravniki govorijo o sporadičnem možganskem tumorju. Sporadični možganski tumor je treba razlikovati od možganskih tumorjev, ki imajo genetske vzroke. Možganski tumorji se lahko razvijejo zaradi nekaterih dednih bolezni, kot so nevrofibromatoza, tuberozna skleroza, sindrom von Hippel-Lindau ali sindrom Li-Fraumeni. Vendar so te dedne bolezni izjemno redke in le nekaj možganskih tumorjev lahko pripišemo tem boleznim.
Kateri so simptomi možganskega tumorja?
Možganski tumor se pogosto kaže z glavoboli, slabostjo in/ali bruhanjem. Pri možganskem tumorju pa niso redke niti motnje čutil in/ali napadi. V zgodnjih fazah imajo prizadeti pogosto precej nespecifične simptome. Z rastjo tumorja se obstoječi simptomi stopnjujejo, pridružijo pa se celo novi, ki se lahko razlikujejo glede na lokacijo. Večina vseh bolnikov se pogosto pritožuje nad naslednjimi simptomi:
- Motnje vida, kot so črna pika (izguba vidnega polja) ali podvajanje slik,
- Paraliza, otrplost posameznih okončin, motnje govora,
- hormonske motnje,
- Motnje spomina,
- psihološki učinki, kot so depresivna stanja ali občutek tesnobe,
- Osebnostne spremembe
Kako se diagnosticira možganski tumor?
Če sumite na možganski tumor, se posvetujte s specialistom nevrologom. Med podrobno anamnezo vas bo najprej povprašal o vaših simptomih in anamnezi. Nato bo začel z nevrološkim pregledom, med katerim bo preveril mišične reflekse ter mišično moč in koordinacijo. Poleg tega bo preveril delovanje lobanjskih živcev. Pri tem se preveri, ali se bolnik lahko mrači. Možno je tudi osvetliti oči, da se preveri refleks zenice.
Poleg teh testov se uporabljajo tudi drugi slikovni postopki, kot sta računalniška tomografija (CT) in/ali magnetna resonanca (MRI). Možna je tudi elektroencefalografija (EEG) in/ali preiskava živčne tekočine. Če te preiskave potrdijo sum na možganski tumor, zdravnik odvzame vzorec tkiva (biopsija).
Informacije o tem, ali je prisoten možganski tumor, lahko zagotovi tudi krvni test. V ta namen se v krvnih vrednostih iščejo tako imenovani tumorski označevalci. To so snovi, ki jih sproščajo tumorske celice. S krvnim testom lahko odkrijemo tudi genetske spremembe, tako imenovane genetske nepravilnosti.
Kako se možganski tumor zdravi?
Zdravljenje možganskega tumorja je prilagojeno posameznemu primeru. Najpogostejši postopki zdravljenja vključujejo operacijo, obsevanje ali kemoterapijo. Vse tri metode zdravljenja so prilagojene posameznemu tumorju in se lahko po potrebi tudi medsebojno kombinirajo. Izbira postopka je odvisna predvsem od vrste tkiva, pa tudi od celičnih sprememb ter molekularno bioloških značilnosti in stadija tumorja.
Z operacijo se lahko možganski tumor popolnoma odstrani ali pa se zmanjša njegova velikost, na primer za ublažitev nelagodja zaradi pritiska na lobanjo. Z operacijo pa lahko tudi zaustavimo iztekanje cerebrospinalne tekočine, ki ga povzroča tumor. Po drugi strani pa je cilj obsevanja specifično uničiti celice možganskega tumorja. Pri nekaterih vrstah možganskih tumorjev je radioterapija edina možnost zdravljenja. Kemoterapija je tako kot radioterapija namenjena uničenju možganskih tumorskih celic ali vsaj preprečevanju njihovega razmnoževanja. Kemoterapijo lahko uporabljamo tudi za zmanjšanje velikosti tumorja pred operacijo. Zdravniki to imenujejo neoadjuvantna kemoterapija. Adjuvantna kemoterapija pa je kemoterapija, ki sledi kirurški odstranitvi možganskega tumorja. Njen namen je uničiti preostale tumorske celice.
Kakšna je prognoza za benigni možganski tumor?
Prognoza je odvisna od poteka bolezni in vrste tumorja, njegove lokacije in stopnje razvoja ob postavitvi diagnoze. Kot referenčna točka služi klasifikacija resnosti tumorjev, ki jo je razvila Svetovna zdravstvena organizacija. Benigni možganski tumor spada v prvo stopnjo razvoja. Zaradi razmeroma počasne rasti ima benigni možganski tumor zelo dobre možnosti za ozdravitev.