Preskoči na glavno vsebino

Kaj je nazofaringealni karcinom?

Nazofaringealni karcinom je vrsta raka nosnega žrela in se običajno pojavi kot ploščatocelični karcinom. Nazofaringealni karcinom je eden najpogostejših malignih rakov žrela. Tumorska bolezen se kaže z enostranskim krvavim izcedkom iz nosu, lahko pa povzroči tudi izgubo sluha, bolečine v ušesih in/ali otekanje obraza z občutkom otrplosti. Karcinom nosnega žrela se diagnosticira z biopsijo. S slikovnimi preiskavami lahko ocenimo obseg bolezni. V večini primerov se nazofaringealni karcinom zdravi z radioterapijo in/ali kemoterapijo, v redkejših primerih pa se lahko tumor operira.

Kaj je nosno žrelo?

Nosu in žrelu pravimo tudi zgornji aerodigestivni trakt in vključuje področje nosu, ust in žrela. V nosu se notranjost nosu, imenovana nosna votlina, stika z grlom. Ker nosogrlo prekrivajo celice, imenovane ploščate celice, se rak nosnega žrela običajno pojavlja kot ploščatocelični rak. Tako imenovane ploščate celice tvorijo epitel, pregrado na površini nosnega žrela.

Pojavnost nazofaringealnega karcinoma

Nasofaringealni karcinom se lahko razvije v vseh starostnih skupinah, še posebej pogost pa je na območju Južnokitajskega morja. V ZDA in zahodni Evropi je nazofaringealni karcinom eden najpogostejših rakov med kitajskimi priseljenci. Še posebej pogosto zbolevajo skupine ljudi z južnokitajskimi in jugovzhodnoazijskimi predniki.

Poleg porekla se za povečanje tveganja za nastanek nazofaringealnega karcinoma domneva tudi uživanje nadpovprečnih količin nitritov in pogosto uživanje soljenih rib. Tveganje za nastanek tumorja pa znatno povečujejo tudi virus Epstein-Barr (EBV), ustrezna dedna nagnjenost in vplivi okolja.

Kateri so simptomi nazofaringealnega karcinoma?

Nazofaringealni karcinom se običajno kaže z otipljivimi metastazami v bezgavkah v grlu in motnjami dihanja skozi nos. Zaradi prizadetosti nosu oziroma Evstahijeve cevi pa se lahko pojavi tudi izguba sluha, ki lahko privede do izliva v srednje uho. Zaradi tega se lahko bolnik pritožuje nad bolečinami v ušesu, krvavim stranskim rinorejem in/ali krvavitvijo iz nosu (epistaksa).

Če se tumor razširi, lahko očesna bulica izstopi iz očesne votline (eksoftalmos), lahko se razvije dvojni vid in pride do motenj vida in/ali voha. Če tumor prodre do baze lobanje, lahko povzroči tudi paralizo lobanjskih živcev, kar ima za posledico hude glavobole, odporne na zdravljenje.

Kako se diagnosticira nazofaringealni karcinom?

Ob sumu na nazofaringealni karcinom bo zdravnik najprej pregledal dihanje v ustih, bezgavke v grlu in opravil zrcalno preiskavo in/ali endoskopski pregled nosnega žrela. Med temi preiskavami odvzame vzorec tkiva obstoječih sprememb in nato opravi biopsijo. Z biopsijo lahko z gotovostjo ugotovimo, ali je rak maligen.

Ker je pri približno 25 odstotkih bolnikov prizadeta tudi baza lobanje, je treba opraviti tudi CT, da se preveri delovanje lobanjskih živcev in ugotovi, v kolikšni meri se je tumor že razširil. CT razkrije kostne spremembe v bazi lobanje. Poleg tega lahko preiskava PET razkrije obseg tumorja in vratne limfne žile, kar je bistvenega pomena za razvrščanje posameznih stadijev raka pri tumorjih glave in vratu.

Ker se nazofaringealni karcinom običajno razvije neopazno in ne povzroča skoraj nobenega nelagodja, je tumor ob postavitvi diagnoze običajno že precej napredoval.

Kako se zdravi nazofaringealni karcinom?

Karcinom nosnega žrela lahko odstranimo z operacijo ali pa ga zdravimo s kemoterapijo in obsevanjem. Vendar je kirurški poseg zaradi lokalizacije tumorja običajno zelo težaven in ga je mogoče uporabiti le pri manjših tumorjih. Zato se nazofaringealni karcinom običajno zdravi s kemoterapijo in radioterapijo in se uporablja predvsem za zmanjšanje velikosti tumorja. Če obstaja tudi sum na metastaze v vratnih bezgavkah, se opravi tako imenovana disekcija vratu. To je kirurški poseg, pri katerem se odstranijo vse maligne vratne bezgavke.

Če se tumor po uspešnem zdravljenju ponovno pojavi, se tako imenovani recidivni tumor zdravi z nadaljnjo radioterapijo. Druga možnost je resekcija lobanjske baze. V tem primeru je morda treba odstraniti del zgornje čeljusti, da se omogoči dostop. V nekaterih primerih pa je mogoče resekcijo opraviti tudi endoskopsko.

Kakšna je prognoza za nazofaringealni karcinom?

Če je karcinom diagnosticiran in zdravljen v zgodnji fazi, je petletno preživetje med 60 in 75 odstotki. Če pa je karcinom odkrit v stadiju IV in se začne zdravljenje, se petletno preživetje zmanjša na manj kot 40 odstotkov. Tudi po uspešnem zdravljenju nazofaringealnega karcinoma so pomembni redni kontrolni pregledi, da bi zgodaj odkrili morebitno novo tvorbo tumorja in ga ustrezno zdravili.