Preskoči na glavno vsebino

Kaj so ne-Hodgkinovi limfomi?

Izraz ne-Hodgkinov limfom označuje različne maligne rake limfnega sistema in se pogosto imenuje tudi "maligni limfom", kar pomeni "maligni tumor bezgavk". Ne-Hodgkinovi limfomi izvirajo iz celic limfnega sistema in se razvijejo, ko se spremeni genetski material celic limfnega sistema (limfocitov). Limfociti B so za to spremembo odgovorni v 90 odstotkih vseh primerov, limfociti T pa v 10 odstotkih vseh primerov. Ker limfno tkivo najdemo po vsem človeškem telesu, bolezen ne-Hodgkinov limfom ni lokalno omejena. Čeprav so bezgavke prizadete nadpovprečno pogosto, lahko rak prizadene tudi pljuča, jetra, kostni mozeg ali vranico, zlasti v napredovali fazi. V nasprotju z drugimi vrstami raka se ne-Hodgkinovi limfomi pojavljajo razmeroma redko. Vsako leto v Nemčiji za to boleznijo zboli približno 9 200 moških s povprečno starostjo 70 let in približno 8 000 žensk s povprečno starostjo 72 let.

Kaj je limfni sistem?

Limfni sistem ni en sam organ, temveč vsi limfni kanali, ki so razporejeni po celotnem človeškem telesu. Poleg bezgavk so limfni organi tudi vranica, limfno tkivo v prebavilih in grlu ter timus. Poleg tega je imunski sistem tesno povezan z limfnim sistemom prek skupine belih krvnih celic (limfocitov), ki imajo osrednjo nalogo imunske obrambe. Zdravniki razlikujejo med limfociti B in limfociti T, ki jih vse proizvaja kostni mozeg. Čeprav obe vrsti prevzemata različne naloge pri imunski obrambi, delujeta skupaj v okviru telesne imunske obrambe.

Kako se razvijejo ne-Hodgkinovi limfomi?

Zdravniki še vedno ne morejo popolnoma pojasniti vzrokov za nastanek ne-Hodgkinovega limfoma. Vendar pa obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost nastanka ne-Hodgkinovega limfoma. Med njimi so na primer spremembe v kromosomih, na podlagi katerih je mogoče sklepati o tem, da je prišlo do spremembe v genetskem materialu. K razvoju ne-Hodgkinovih limfomov pa lahko prispevajo tudi izpostavljenost nekaterim kemičnim snovem, izpostavljenost radioaktivnemu sevanju, težave v imunskem sistemu, kajenje, starost in pozni učinki nekaterih virusnih okužb.

Kdo ima večje tveganje za razvoj ne-Hodgkinovega limfoma?

Zlasti bolniki s HIV imajo zaradi oslabljenega imunskega sistema večje tveganje za razvoj ne-Hodgkinovega limfoma. Tveganje za bolezen pa je večje tudi pri prejemnikih organov zaradi uporabe zelo močnih imunosupresivnih zdravil. Za druge skupine ljudi zaenkrat ni mogoče opredeliti posebnih skupin tveganja, zato tudi ni mogoče sprejeti posebnih preventivnih ukrepov.

Kateri so simptomi ne-Hodgkinovega limfoma?

Podobno kot druge vrste raka tudi ne-Hodgkinov limfom na začetku ne povzroča posebnih simptomov, ki bi jih lahko pripisali izključno bolezni. Pogosto se na začetku bolezni pojavi le neboleče otekanje bezgavk, čeprav je to lahko tudi znak nalezljive bolezni. Vendar se veliko obolelih pritožuje nad naslednjimi prehladu podobnimi simptomi, ki kažejo na ne-Hodgkinov limfom, vendar imajo lahko tudi druge razlage:

  • Izguba apetita
  • nezaželena izguba telesne teže
  • Brezvoljnost, bledica, utrujenost
  • Srbenje
  • Nočno potenje, vročina

Kako se zdravijo ne-Hodgkinovi limfomi?

Zdravljenje je vedno odvisno od stopnje raka, pa tudi od razširjenosti tumorja in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Praviloma so za ne-Hodgkinov limfom na voljo naslednje možnosti zdravljenja. Operacija je na splošno izključena, ker je ne-Hodgkinov limfom sistemska bolezen. To pomeni, da prizadene celotno telo, zato je mogoča le odstranitev posameznih bezgavk.

  • Kemoterapija: lahko se učinkovito uporablja pri zelo malignih limfomih, tudi v pozni fazi raka
  • Radioterapija: se lahko uporablja pri počasi rastočih nizko malignih limfomih v zgodnji fazi raka
  • Terapija s protitelesi: uporaba monoklonskih protiteles je primerna le za nekatere vrste ne-Hodgkinovih limfomov
  • Zaviralci signalov: to so nekatera zdravila v obliki tablet, ki izklopijo določene signale rasti rakavih celic in tako preprečijo, da bi limfne celice še naprej rasle brez zavor.
  • Presaditev kostnega mozga: ta se običajno uporablja po tako imenovani kemoterapiji z visokimi odmerki, saj je ta poškodovala sistem tvorbe krvi v kostnem mozgu. Da bi se ta ponovno stabiliziral, bolniku pred začetkom zdravljenja z visokimi odmerki kemoterapije odvzamemo kri ali kostni mozeg in ga po zdravljenju ponovno prenesemo z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic ali kostnega mozga.

Kakšna je oskrba po zdravljenju ne-Hodgkinovega limfoma?

Zdravstvena oskrba po zdravljenju raka je namenjena odkrivanju in zdravljenju ponovitve bolezni v zgodnji fazi. Poleg tega je treba odkriti tudi spremljajoče bolezni, ki so se morda razvile na primer zaradi kemoterapije. Redni kontrolni pregledi potekajo vsake tri mesece po prvem letu zdravljenja, udeležiti pa se jih morajo tudi vsi bolniki s kroničnim limfomom.