Kaj so odontogeni tumorji?

Odontogenski tumorji so redke novotvorbe sklepnega hrustanca in kosti. Nastanejo pretežno iz embrionalnih ostankov tkiva, ki sodeluje pri nastanku zob (odontogenih), in se tvorijo izključno v čeljustni kosti ali prosto gibljivi ustni sluznici (alveolarni sluznici). Večina odontogenih tumorjev so benigne (benigne) neoplazme. . Občasno pa se lahko razvijejo tudi maligni tumorji, kot so sarkomi ali karcinomi, ki so odontogenega izvora. V 90 odstotkih vseh primerov se odontogenski tumorji razvijejo med 6. in 20. letom življenja.

Katere oblike odontogenih tumorjev ločimo?

Odontogene tumorje lahko razvrstimo na naslednje načine:

• hamartomatozni tumorji: sem spadajo tumorju podobne benigne spremembe tkiva. Nastanejo zaradi razpršenega ali okvarjenega zarodnega tkiva .
• ne-neoplastične spremembe: sem spadajo nenormalne celične spremembe.
• metastatske maligne novotvorbe: sem spadajo maligne novotvorbe, ki tvorijo metastaze.

Katere vrste benignih novotvorb odontogenih tumorjev obstajajo?

Benigne neoplazme odontogenih tumorjev so lahko makroskopsko dobro opredeljene in kažejo lokalno premaknjeno rast. Benigne oblike tumorjev je običajno mogoče odstraniti, ne da bi poškodovali okolico . Običajno tudi ni treba skrbeti za kakršne koli funkcionalne omejitve . Zdravniki razlikujejo med tako imenovano ekstirpacijo, tj. popolno kirurško odstranitvijo tumorja , in ekscizijo, tj. izrezom tumorja iz prizadetega tkiva.

• Ameloblastom: Klasična oblika ameloblastoma se pojavi v kosti (intraossealno), se širi v sosednje strukture in nanje deluje destruktivno . Redkeje se pojavljajo naslednje različice ameloblastoma: unicistični ameloblastom, periferni ameloblastom (imenovan tudi ekstraossealni ameloblastom mehkih tkiv) in desmoplastični ameloblastom. Približno 20 odstotkov vseh odontogenih tumorjev predstavljajo ameloblastomi, ki se običajno pojavijo med 30. in 50. letom starosti.
• Ameloblastni fibrom: To je redka, benigna oblika tumorja, ki se pogosto pojavi pri nerazraslem zobu.
• Adenomatoidni odontogeni tumor (AOT) (imenovan tudi adenoameloblastom): je prav tako benigna oblika tumorja, ki se pojavi zaradi pomanjkljivo diferenciranega ali razpršenega zarodnega tkiva (hamartomatoznega). Adenomatoidni odontogeni tumor se pojavlja v 58 do 63 odstotkih vseh primerov v afriški in azijski regiji.
• Fibromiksom (imenovan tudi odontogeni miksom): se pojavlja razmeroma redko.
• Kalcifikacijski epitelijski odontogeni tumor (KEOT) (imenovan tudi Pindborgov tumor):je prav tako redka oblika tumorja.
• Kalcifikacijskaodontogena cista (imenovana tudi Gorlinova cista):pojavlja se razmeroma redko, tj. le v 2 odstotkih vseh odontogenih tumorjev, in se oblikuje kot cista.
• Odontom: običajno nastane v bližini zadržanega zoba. Zdravniki ločijo dve vrsti: kompleksni odontom in sestavljeni odontom. Medtem ko kompleksni odontom vsebuje vsa zobotvorna tkiva, pomešana skupaj, sestavljeni odontom sestavljajo najmanjše rudimentarne zobne strukture. Odontomi so med najpogostejšimi odontogenimi tumorji in predstavljajo približno 73 odstotkov vseh hamartomov v Severni Ameriki in Evropi.
• Odontogeni fibrom:se pojavlja redko in se lahko pojavlja v različnih morfoloških različicah.
• benigni cementoblastom (imenovan tudi pravi cementom):prav tako se pojavlja redko in nastane iz celic zoba, ki tvorijo cement.

Katere vrste malignih novotvorb odontogenih tumorjev obstajajo?

Maligne neoplazme odontogenih tumorjev infiltrirajo sosednje strukture in rastejo lokalno destruktivno. Nagnjeni so tudi k metastaziranju in pogosto se ponavljajo (recidiva).

• Odontogeni karcinom:  je zelo redek in ga je težko razlikovati.
• Odontogenisarkom:  je zelo redek.

Katere simptome povzroča odontogeni tumor?

Odontogenski tumorji se običajno obnašajo asimptomatsko, saj tudi rastejo počasi . Če pa gre za obliko tumorja z izrazito rastjo, se lahko pojavijo oteklina, sprememba zob, rezopozicija zobne korenine ter rahljanje zob in vse večji pritisk na čeljustni živec ter s tem povezane motnje občutljivosti.

Kako se diagnosticira odontogeni tumor?

Ker odontogeni tumorji običajno ne povzročajo nobenih simptomov, jih pogosto diagnosticiramo kot naključno najdbo, na primer med pregledom, . Odontogeni tumor lahko vidimo z običajnimi slikovnimi postopki. Za postavitev dokončne diagnoze je potreben histološki pregled tumorskega tkiva.

Kako se zdravi odontogeni tumor?

Odontogeni tumor se praviloma poskuša kirurško odstraniti. V nekaterih primerih je nato treba na prizadetem območju rekonstruirati kost . Ker ima odontogeni tumor tendenco, da se ponovno oblikuje (recidiva), je treba tumor odstraniti na čim večji površini . V večini primerov se ne moremo izogniti odstranitvi prizadetega dela čeljusti (resekcija)

Za rekonstrukcijo čeljustne kosti se običajno najprej naredi začasna rekonstrukcija, na primer z uporabo premostitvene plošče (titanova ploščica). Kasneje to titanovo ploščico odstranijo in poškodovano čeljustno kost rekonstruirajo z avtolognim kostnim presadkom. Za izdelavo avtolognega kostnega presadka se lahko uporabijo mikrokirurško reanastomozirani kostni presadki. Ti lahko izvirajo na primer iz iliakalnega grebena ali fibule .

Kakšna je prognoza za odontogeni tumor?

Prognoza odontogenega tumorja je vedno odvisna od stadija bolezni ob diagnozi, pa tudi od tega, ali gre za benigni ali maligni tumor. Poleg tega je odločilna tudi vrsta odontogenega tumorja . Na splošno odontogeni tumorji po določenem času običajno ponovno nastanejo (recidivi). Da bi morebitni tumor diagnosticirali v zgodnji fazi in ga zdravili, se mora bolnik tudi po uspešnem zdravljenju posluževati rednih kontrolnih pregledov.