Kaj je panjev
Koprivnica (urtikarija) je ena najpogostejših kožnih bolezni, ki se pojavlja akutno ali kronično. Koprivnico spremlja značilna tvorba wheals, ki povzroča močno srbenje, vendar ni nalezljiva. V nekaterih primerih lahko koprivnica povzroči tudi otekanje sluznic.
Kaj povzroča koprivnico?
Pri večini bolnikov se koprivnica pojavlja v epizodah in je ne sprožijo nobeni zunanji dejavniki. Zdravniki to imenujejo spontana urtikarija, ki jo lahko povzroči okužba ali redke intolerance. Obstaja razlika med spontano koprivnico in tako imenovano inducibilno koprivnico. Pri inducirani urtikariji wheals sproži eden ali več zunanjih dražljajev. Ti so lahko na primer mraz, vročina ali pritisk.
Izpuščaj, ki je značilen za koprivnico, je posledica proizvajanja nekaterih imunskih celic, imenovanih mastociti. Mastociti običajno nastanejo zaradi predhodne reakcije na pro-vnetno sporočilno snov. Ena takšnih sporočilnih snovi je zlasti tkivni hormon histamin, ki je v glavnem odgovoren za tipične simptome koprivnice, tj. nastanek izpuščajev ter močno srbenje, rdečico in otekanje kože.
Kateri so simptomi koprivnice?
Koprivnica se kaže s tako imenovanimi wheals. To so kožne do belkaste otekline na površini kože, ki so napolnjene s tekočino. V nekaterih primerih so lahko robovi whealov tudi vnetno rdeči. Če sta dve wheali zelo blizu skupaj, lahko postaneta tudi velika oteklina. Praviloma wheals zelo intenzivno srbijo in pekoče, kot da bi koža prišla v stik s koprivami. Od tod izvira beseda urtikarija, saj se koprive v latinščini imenujejo urtica. V precej redkih primerih se koprivnica kaže z globljimi oteklinami, imenovanimi agioedem. Agioedem se običajno pojavi na podplatih, dlaneh in obrazu. Za razliko od pordelosti agioedem običajno ne povzroča srbenja. Namesto tega se bolniki pritožujejo zaradi občutka napetosti in/ali bolečega pekočega občutka.
Katere so različne oblike koprivnice?
Zdravniki razlikujejo med naslednjimi različnimi vrstami koprivnice. Običajno se pojavljajo ločeno. Redko pa se lahko hkrati pojavita dva ali več podtipov.
- spontana koprivnica: Koprivnica in/ali angioedem se pojavita brez očitnega zunanjega sprožilca. Glede na to, koliko časa traja, da pege ali angioedem izginejo, razlikujemo med spontano akutno in spontano kronično koprivnico.
- spontanaakutna urtikarija: Spontane akutne urtikarije pogosto ni mogoče opredeliti kot posebnega sprožilca. Vendar veliko bolnikov trpi tudi za akutno okužbo prebavil ali dihal, zato zdravniki vidijo povezavo med njima. Prav tako ni mogoče izključiti preobčutljivosti na nekatera živila. Vendar pa spontana akutna koprivnica traja manj kot šest tednov.
- spontanakronična koprivnica: Koprivnica, ki traja več kot šest tednov, se imenuje kronična urtikarija. Simptomi so lahko stalni ali ponavljajoči se. Glavni sprožilci spontane kronične koprivnice so kronične okužbe, avtoimunske reakcije ali preobčutljivost.
- fizikalna koprivnica: sprožijo jo fizikalni dražljaji, kot so mraz, vročina ali pritisk. Fizična koprivnica se pojavi le v približno 10 odstotkih vseh primerov.
- druge oblike koprivnice: pojavijo se pri manj kot 10 odstotkih vseh obolelih in so zato precej redke. Druge oblike koprivnice lahko povzročijo fizični napor, stik z vodo ali prekomerno potenje.
Kako zdraviti koprivnico?
Izbira zdravljenja je odvisna od vrste koprivnice in resnosti simptomov. Koprivnico lahko na primer zdravimo z zdravili. Za zaviranje učinka histamina se pogosto uporabljajo antihistaminiki. V večini primerov pa koprivnica izgine v 24 urah tudi brez zdravljenja. Nadomesti jih lahko nova koprivnica na drugih delih telesa. Za trajno zdravljenje koprivnice je pomembno, zlasti v primerih inducirane urtikarije, da poznamo sprožilec in se mu v prihodnje izognemo. To so lahko na primer nekatera živila, pa tudi zdravila.
Kot zdravljenje koprivnice lahko upoštevamo tudi tako imenovano habituacijsko terapijo (utrjevanje), ki se uporablja predvsem takrat, ko antihistaminiki ne prinašajo olajšanja in je bilo mogoče kot sprožilec koprivnice prepoznati svetlobo. V okviru habituacijske terapije je treba kožo posebej izpostaviti sončni svetlobi, da se na ta način razvije toleranca na sončno svetlobo. Habituacijska terapija se lahko uporablja tudi za privajanje kože na mraz. Redno se je treba na primer prhati pod hladnim tušem.