Kaj je rak na očeh?

Očesni rak je precej redek rak, ki se lahko pojavi v vseh delih očesa.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih se lahko pojavi tudi rak oči, pri čemer je najpogostejša vrsta tumorja v tej starostni skupini retinoblastom.

Pri odraslih pa se pogosto razvije tako imenovani horoidalni melanom.

Nekateri raki oči imajo dedne vzroke, drugi pa se razvijejo zaradi zunanjih vplivov, kot je prekomerna sončna svetloba.

Očesnega raka je treba zdraviti v zgodnji fazi, kar se pogosto izkaže za težavno, saj je rak dolgo asimptomatski in zato dolgo časa ostane neodkrit. Zato so priporočljivi redni preventivni pregledi pri oftalmologu. Zdravljenje in prognoza sta odvisna od lokacije tumorja, njegove velikosti in vrste.

Katere so različne vrste očesnega raka?

Tri najpogostejše vrste očesnega raka so

• Horoidalni melanom: imenujemo ga tudi uvealni melanom in je ena najpogostejših vrst očesnega raka pri odraslih. Horoidalni melanom nastane zaradi nenadzorovanega razmnoževanja pigmentnih celic v žlezici.
• retinoblastom: skoraj izključno prizadene otroke, mlajše od pet let, in se razvije na enem očesu (enostranski retinoblastom) ali na obeh očesih (dvostranski retinoblastom). Retinoblastom raste zelo hitro in nastane zaradi nenadzorovane delitve celic mrežnice. Tumor najprej raste v očesnem steklovini, nato pa se po optičnem živcu širi v možgane. Čeprav je retinoblastom ena najpogostejših oblik očesnega raka pri otrocih v Nemčiji, predstavlja le dva odstotka vseh rakov pri otrocih in je zato precej redka oblika raka.
• Tumor vek: lahko je benigen ali maligen. Benigni tumor vek je lahko v obliki bradavic ali maščobnih oblog, medtem ko je bazalnocelični karcinom maligna in agresivna vrsta očesnega raka. Tumorje vek običajno povzroči UV-sevanje in v povprečju pogosto prizadenejo ljudi z zelo svetlo kožo.

Kateri so simptomi raka na očeh?

V številnih primerih rak na očeh dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov. To velja zlasti za retinoblastom. Simptomi, kot sta slabši vid ali slepota, se lahko pojavijo šele, ko se tumor poveča ali prizadene druge dele očesa. Pri retinoblastomu se pogosto zgodi, da se zenica ob določeni svetlobi, kot je blisk fotoaparata, belo zasveti (levkokorija). V splošnem jeziku temu pravimo tudi "mačje oko", kar je lahko znak, da se za lečo razvija tumor.

Poleg tega je lahko mrko gledanje znak, da se je tumor razvil v sredini mrežnice. Pogosta očesna vnetja pa lahko kažejo tudi na povečan znotrajočesni tlak. Poleg tega lahko sprememba barve šarenice in slabši vid kažeta na očesnega raka. Priporočljivo je, da te znake preveri oftalmolog. Čim prej je očesni rak diagnosticiran, tem večje so možnosti za ozdravitev.

Kako se diagnosticira rak na očeh?

Rak na očeh se diagnosticira z oftalmoskopijo. Oko se pregleda z osvetljenim oftalmoskopom, lahko pa se dopolni z ultrazvočno preiskavo. Za diagnosticiranje patoloških sprememb v očesni votlini in lobanji se lahko naroči tudi magnetnoresonančna tomografija (MRT) ali računalniška tomografija. Če se ugotovi, da je očesni rak že v napredovali fazi, se lahko odredijo tudi dodatne preiskave, kot so preiskava cerebrospinalne tekočine, kosti ali kostnega mozga in rentgenogram prsnega koša.

Če gre za retinoblastom, ki je lahko deden, bodo pregledani tudi starši in sorojenci. V tem primeru lahko genetski test zagotovi informacije o dednem tveganju.

Kako se zdravi rak na očeh?

Vrsta zdravljenja je odvisna od oblike očesnega raka ter njegove velikosti in lokacije. Za popolno uničenje tumorja ima zdravnik na voljo dve možnosti zdravljenja:

• 1. kirurška odstranitev tumorja skupaj z očesom (enukleacija),
• 2. zdravljenje z ohranitvijo očesnega zrkla, pri katerem se ohrani oko in s tem vid, hkrati pa se zaustavi tudi rast malignega tumorja. To je mogoče doseči na primer z obsevanjem in/ali kemoterapijo.

Če je tumor manjši in se nahaja na zadnjem polu in aud periferni mrežnici, lahko izvedemo tako imenovano lasersko koagulacijo. Pri tem se laserski žarek usmeri v zenico in uniči tumorsko tkivo. Zdravljenje poteka v anesteziji.

Možna je tudi leditev (kriokoagulacija) tumorja. Pri ledenju tumor lokaliziramo s kovinsko sondo in ga zamrznemo. Ker se tumorske celice občutljivo odzivajo na mraz, se pri tem postopku uničijo. Vendar pa je slabost ledenja ta, da se izgubi velik del zdrave mrežnice. Poleg tega lahko začasno otečejo veke in očesna veznica.

Če gre za srednje velik tumor, ga lahko v splošni anesteziji obdelamo z aplikatorjem. Zdravnik najprej odmakne veznico, nato pa aplikator zašije na sklenino. Po določenem odmerku sevanja se aplikator kirurško odstrani. Trajanje zdravljenja je odvisno od velikosti tumorja. Prednost zdravljenja je v tem, da je tumor tarča sevanja, medtem ko je zdravo tkivo ohranjeno. Vendar je mogoče, da se med postopkom pojavi motnost leče ali da se poškoduje mrežnica ali vidni živec.

Kot alternativa radioterapiji se lahko izvaja tudi tako imenovana perkutana radioterapija. V tem primeru se oko drži v položaju z vakuumskimi kontaktnimi lečami in se obseva. Ta vrsta zdravljenja je običajno omejena na več kot pet tednov in vključuje pet seans na teden. Če se zdravljenje uporablja pri posebno majhnih otrocih, se lahko izvaja tudi v anesteziji.