Kaj je rak požiralnika?
Požiralnik je mišična cev, ki povezuje grlo in usta z želodcem. Rak požiralnika vedno prizadene notranjo steno cevi, tako imenovano sluznico požiralnika. Ta je sestavljena iz ploščatih celic (epitelijskih celic), ki se zaradi nastanka tumorja spremenijo. Zdravniki razlikujejo med adenokarcinomom in ploščatoceličnim karcinomom požiralnika. Adenokarcinom je sestavljen iz žleznih celic sluznice in prizadene približno štiri do pet ljudi od desetih, ki zbolijo za rakom požiralnika. Ploščatocelični karcinom pa izhaja iz epitelijskih celic in prizadene od pet do šest ljudi od desetih, ki zbolijo za rakom požiralnika. Rak požiralnika se pokaže šele v precej napredovali fazi, na primer s težavami pri požiranju, zato je ta bolezen še posebej zahrbtna.
Kaj spodbuja razvoj raka požiralnika?
Za razvoj raka požiralnika so še posebej ugodni kajenje, visoko uživanje alkohola in pogosto uživanje zelo vročih pijač (65 °C ali več), saj lahko sprožijo tako imenovano refluksno bolezen. Kisli želodčni sok pride v požiralnik in poškoduje sluznico. Vendar pa tudi uživanje nitrozaminov, ki jih vsebujejo številna živila, spodbuja razvoj raka požiralnika.
Kronična zgaga dolgoročno prispeva tudi k spremembam celic sluznice na spodnjem koncu požiralnika. Prav tako lahko debelost, tumorji v predelu ust in/ali vratu, obsevanje v predelu vratu in/ali prsnega koša ali delno zaprtje vhoda v želodec povečajo verjetnost nastanka raka požiralnika. Vendar se v številnih primerih rak požiralnika pojavi tudi brez omenjenih dejavnikov tveganja.
Kateri so simptomi raka požiralnika?
V večini primerov rak požiralnika povzroča simptome šele v napredovali fazi. Zlasti težave pri požiranju in pogosto požiranje lahko kažejo na zožen požiralnik. Vendar pa težave pri požiranju niso redke, zlasti pri starejših ljudeh. Poleg tega so lahko simptomi raka požiralnika tudi izguba apetita, hujšanje ter bruhanje (tudi krvi) in kri v blatu (katranasto blato). Ob sumu na raka požiralnika se je treba posvetovati z gastroenterologom. Ta je specializiran za bolezni prebavnega trakta.
Kako se diagnosticira rak požiralnika?
Rak požiralnika je redka bolezen, za katero v Nemčiji ni na voljo presejalnih testov. Vendar pa se morajo ljudje, pri katerih obstaja povečano tveganje za nastanek raka požiralnika, posvetovati s svojim zdravnikom, da bi ugotovili, ali naj redno pregledujejo požiralnik in želodec.
Pri bolnikih, pri katerih obstaja sum, da imajo raka požiralnika, bo zdravnik najprej opravil anamnezo. Temu sledi telesni pregled, pri katerem zdravnik preveri, ali so bezgavke povečane oziroma ali je mogoče bezgavke otipati. Ker je požiralnik od zunaj mogoče pregledati le v omejenem obsegu, se običajno opravi endoskopija požiralnika. Če se sum potrdi, se opravijo nadaljnje preiskave za določitev stopnje tumorja. Te vključujejo endoskopsko ultrazvočno preiskavo ter računalniško tomografijo ali magnetno resonanco.
Če zdravnik sumi, da se je rak že razširil na grlo ali bronhije, opravi bronhoskopijo ali laringoskopijo. Te preiskave so podobne gastroskopiji.
Kakšne so možnosti za ozdravitev zaradi raka požiralnika?
Tako kot pri drugih vrstah raka so možnosti ozdravitve po raku požiralnika odvisne od stopnje, v kateri je bil tumor diagnosticiran. Ker je rak požiralnika običajno odkrit šele v napredovali fazi, je tumor mogoče kirurško odstraniti le pri približno 40 odstotkih obolelih. Kljub izboljšanim možnostim zdravljenja je petletno preživetje po diagnozi raka požiralnika le 15- do 20-odstotno.
Kako se zdravi rak požiralnika?
Zdravljenje raka požiralnika je odvisno od natančne lokacije tumorja, pa tudi od razširjenosti rakavih celic v druge dele telesa. Poleg tega je treba upoštevati bolnikovo splošno zdravstveno stanje in druge bolezni.
Če gre na primer za lokaliziran tumor, ki raste v sluznici požiralnika, običajno zadostuje endoskopsko zdravljenje. V primeru napredovalega tumorja, ki je že vraščen globoko v sluznico, je običajno potrebna operacija. Pri tej operaciji se odstrani del požiralnika in po potrebi se uporabi kemoterapija ali kombinacija radioterapije in kemoterapije. Če je rak že metastaziral, lahko za podaljšanje bolnikovega življenja in zmanjšanje bolečin uporabimo kemoterapijo, radioterapijo ali zdravila. Če je bolnikov požiralnik zaradi tumorja že tako zožen, da ni več mogoče jesti, lahko zdravnik požiralnik tudi raztegne (bougienage). Pri tem v požiralnik vstavi kovinsko cevko (stent), ki ohranja prosto pot za hrano.
Rehabilitacija po zdravljenju raka
Številni bolniki z rakom požiralnika morajo tudi po uspešnem zdravljenju redno obiskovati zdravnika. Ta oskrba po zdravljenju raka ni namenjena le dovolj zgodnjemu odkrivanju novega tumorja, temveč tudi podpori bolnika glede spremembe prehrane, po potrebi pa lahko nudi tudi psihološko pomoč. Osebe, ki jih to zadeva, se lahko poslužujejo tudi ciljno usmerjene rehabilitacije, ki nudi tudi podporo pri vrnitvi na delo in v vsakdanje življenje.