Rak ščitnice
Rak ščitnice (karcinom ščitnice) je precej redek rak, za katerim vsako leto zbolijo približno štirje od 100.000 prebivalcev Nemčije. Ženske zbolijo trikrat pogosteje kot moški. Vendar pa rak ščitnice postane opazen šele, ko tumor že metastazira. Zato je rak ščitnice tako zahrbten. Zdravniki razlikujejo štiri vrste raka ščitnice, pri treh od njih so dobre možnosti za ozdravitev, medtem ko je četrta vrsta težko ozdravljiva.
Kako se razvije rak ščitnice
Rak ščitnice nastane zaradi degeneriranih celic v ščitnici. To se zgodi na primer zaradi genetske spremembe, zaradi katere se nekoč zdrave celice spremenijo v rakave in nenadzorovano rastejo. V okviru tega procesa se zdravo tkivo izpodriva in v nekaterih primerih rakave celice ne opravljajo več svoje prvotne funkcije, na primer proizvodnje ščitničnih hormonov.
Štiri vrste raka ščitnice
Štiri vrste raka ščitnice ločimo glede na različne vrste celic v ščitnici:
- papilarni ščitnični rak: je najpogostejša vrsta raka ščitnice, ki predstavlja približno 80 odstotkov, in prizadene več žensk kot moških. Za papilarni ščitnični karcinom so značilni bradavičasti izrastki, tako imenovane papile. Papilarni karcinom ščitnice pogosto prizadene bezgavke na vratu, saj pogosto povzroči limfogeno metastaziranje, tj. širjenje rakavih celic po limfnem sistemu.
- folikularni rak ščitnice: prisoten je pri približno 10 odstotkih rakov ščitnice, zato je druga najpogostejša oblika raka ščitnice in prizadene predvsem ženske. Za folikularni karcinom ščitnice so značilne mehurčaste strukture (folikularni), ki nastanejo v ščitnici. Rakove celice pri folikularnem karcinomu ščitnice se pogosto širijo s krvjo (hematogene metastaze), zato so pogosto prizadeti tudi možgani ali pljuča.
- anaplastični rak ščitnice: pojavlja se v približno 5 odstotkih vseh primerov in je najredkejša vrsta raka ščitnice, ki prizadene tako moške kot ženske. Zaradi hitre in agresivne rasti je anaplastični rak ščitnice komaj ozdravljiv, zato je pričakovana življenjska doba obolelih zelo kratka. Vendar se pri tej vrsti ščitničnega karcinoma že po kratkem času pokažejo simptomi, kot so asimetrična oteklina v predelu vratu, ki jo lahko spremljajo rdečina kože, težave pri požiranju in/ali hripavost.
- medularni karcinom ščitnice (tako imenovani C-celični karcinom): Tako kot anaplastični karcinom ščitnice se pojavlja v približno 5 odstotkih vseh primerov pri moških in ženskah. Vendar za razliko od drugih treh vrst medularni karcinom ščitnice ne nastane iz ščitničnih celic, ki proizvajajo hormone, temveč iz tako imenovanih celic C, ki proizvajajo hormon kalcitonin. Kalcitonin ima pomembno vlogo pri uravnavanju ravnovesja fosfatov in kalcija. Pri medularnem karcinomu ščitnice pride do prekomernega nastajanja kalcitonina in posledično do padca ravni kalcija v krvi. To lahko povzroči motnje čutenja, pa tudi krče mišic, kot je mravljinčenje rok. Značilen znak medularnega karcinoma ščitnice pa je tudi huda driska, ki jo povzročajo tako imenovane vazoaktivne snovi, ki jih proizvaja tumor.
Poleg medularnega ščitničnega karcinoma ostale tri vrste ščitničnega karcinoma izhajajo iz tako imenovanih tirocitov. Tirociti so ščitnične celice, ki proizvajajo hormone. Papilarni, pa tudi folikularni ščitnični karcinom sta tako imenovana "diferencirana" rakava obolenja. To pomeni, da so rakave celice podobne zdravim tirocitom in še naprej proizvajajo ščitnične hormone. Analplastični karcinom ščitnice pa je "nediferenciran". To pomeni, da so rakave celice popolnoma izgubile podobnost s tireociti in tudi ne proizvajajo več ščitničnih hormonov.
Bulica v ščitnici=ščitnični karcinom?
V nasprotju s štirimi vrstami ščitničnega karcinoma, ki so navedene v tem poglavju, lahko ločimo bulico v ščitnici. V Nemčiji bodo v življenju približno pri eni od štirih oseb diagnosticirali vozliček v ščitnici. Vendar v večini primerov ne gre za ščitnični karcinom, temveč za benigni tumor. Čeprav lahko bulica v ščitnici tudi nenadzorovano raste, ne napada okoliškega tkiva in se zato zelo razlikuje od malignega tumorja (karcinoma ščitnice).
Kateri so simptomi raka ščitnice?
V večini primerov je rak ščitnice v zgodnjih fazah raka komaj opazen, saj sprva ne povzroča nobenih simptomov. Rak ščitnice se ponavadi odkrije po naključju, na primer med ultrazvočno preiskavo. Prvi simptomi se pojavijo, ko rak ščitnice že metastazira in pritiska na sapnik ali požiralnik. To lahko spremljajo naslednji simptomi:
- vztrajna hripavost zaradi poškodbe živcev v grlu
- Hornerjev sindrom, pri katerem je zenica enega očesa zožena (mioza), očesno zrklo vdrto (enopthalmus) in zgornja veka spuščena (ptoza)
- Težave z dihanjem zaradi velikosti tumorja v sapniku
- Težave pri požiranju zaradi tumorja, ki pritiska na požiralnik
Kako se diagnosticira rak ščitnice?
Ob sumu na raka ščitnice bo zdravnik najprej pregledal bolnikovo anamnezo. Temu sledi telesni pregled, pri katerem temeljito otipa ščitnico, predel vratu in bezgavke ter ugotovi sumljive spremembe. S krvnim testom se določijo ščitnični hormoni T3, T4 ter hormon TSH (ščitnico stimulirajoči hormon) in po možnosti raven kalcitonina v krvi. Če te vrednosti odstopajo od normalnih vrednosti, se običajno opravi ultrazvočna preiskava. Povišana raven kalcitonina običajno kaže na medularni karcinom ščitnice.
Kako se zdravi ščitnični karcinom?
Vrsta zdravljenja je odvisna od vrste karcinoma ščitnice, pa tudi od tega, kako daleč so v telesu napredovale metastaze. Načeloma je možna operacija, pri kateri delno ali v celoti odstranimo ščitnico (tiroidektomija). V primeru diferenciranega karcinoma ščitnice se lahko izvede zdravljenje z radiojodom. Obsevanje od zunaj, pa tudi kemoterapija, običajno ni preveč učinkovito in se zato uporablja le v izjemnih primerih.